{"id":2241,"date":"2020-01-14T13:43:51","date_gmt":"2020-01-14T12:43:51","guid":{"rendered":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/?page_id=2241"},"modified":"2025-12-19T08:04:50","modified_gmt":"2025-12-19T07:04:50","slug":"kako-lahko-shizofrenija-vpliva-na-funkcioniranje","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/kako-lahko-shizofrenija-vpliva-na-funkcioniranje\/","title":{"rendered":"Kako lahko shizofrenija vpliva na funkcioniranje?"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/div>

Kako lahko shizofrenija vpliva na funkcioniranje?<\/h1>

Za izbolj\u0161anje splo\u0161nega delovanja ljudi s shizofrenijo mora biti zdravljenje prilagojeno posamezniku, ter usmerjeno k zdravljenju negativnih in kognitivnih simptomov.<\/p><\/a>

<\/p><\/div>

\"\"<\/div><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n

Klju\u010dna lastnost shizofrenije so kognitivne motnje in dokazali so, da imajo glavo vlogo pri tem, kak\u0161en bo funkcionalen izid.1<\/sup> Splo\u0161no funkcioniranje je povezano izklju\u010dno s kakovostjo \u017eivljenja. Motnje funkcioniranja pri shizofreniji v glavnem povzro\u010dajo pozitivni in negativni simptomi, ki lahko vplivajo na udejstvovanje v dru\u017ebi, delovni spomin in izvr\u0161ilne funkcije. Pri sodobnih programih zdravljenja z zdravili je pomembno obravnavati to klju\u010dno neizpolnjeno potrebo. Kljub mnogim podatkom, ki podpirajo koristi intervencije s kognitivno remediacijo pri shizofreniji, ostaja ve\u010d odprtih vpra\u0161anj. V ospredju raziskav je odkrivanje morebitnih napovednih dejavnikov u\u010dinkovitosti kognitivne rehabilitacije, saj je u\u010dinkovitost zdravljenja v glavnem odvisna od ustrezne izbire posameznikov glede na izra\u017eenost shizofrenije in metodologijo zdravljenja.2<\/sup><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n

Pri zdravljenju shizofrenije obstaja terapevtski cilj, o katerem se manj razpravlja. Pri tem cilju ne gre le za zmanj\u0161evanje pogostosti psihoti\u010dnih epizod, pogosto pa zdravljenje tudi ni tako dobro usmerjeno vanj, kot je usmerjeno v pozitivne simptome: ta cilj je funkcioniranje .1<\/sup>
Z izbolj\u0161anjem posameznikove sposobnosti funkcioniranja se izbolj\u0161a tudi njegova kakovost \u017eivljenja, kar je na koncu prav tako dragoceno kot zdravljenje pozitivnih simptomov. Ve\u010dmodalni pristop k zdravljenju obi\u010dajno obsega psihofarmakologijo, psihosocialne posege ter pomo\u010d pri nastanitvi in finan\u010dnem pre\u017eivljanju.3<\/sup>

Klju\u010dnega pomena sta prilagoditev zdravljenja vsakemu posamezniku (slika 1). Spremljanje posameznika in njegovega klini\u010dnega napredka ter upo\u0161tevanje sprememb pri programu zdravljenja pozitivno vpliva na sodelovanje pri jemanju zdravil, terapevtsko u\u010dinkovitost in neprekinjenost oskrbe.4<\/sup>

Na voljo je ve\u010d intervencij, odvisno od primera in izra\u017eenosti motnje.<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n

Akutne psihoti\u010dne epizode
Pri akutni psihoti\u010dni epizodi je najpomembneje zmanj\u0161ati izra\u017eenost in \u0161tevilo pozitivnih simptomov. Ob so\u010dasnem upo\u0161tevanju delovanja je prva izbira v teh primerih akutna farmakoterapija. Odlo\u010dilnega pomena je izbrati zdravilo, zaradi katerega pacienti ne bodo preve\u010d pomirjeni (sedirani) ali imeli huj\u0161ih ne\u017eelenih u\u010dinkov, kar so v smislu delovanja potencialno \u00bbjatrogeni\u00ab \u0161kodljivi dejavniki. Namesto z antipsihotiki je sedacijo varneje dose\u010di z dajanjem najmanj\u0161ega \u0161e u\u010dinkovitega odmerka benzodiazepinov. Izbira mo\u010dnega sedativnega antipsihoti\u010dnega zdravila na tej stopnji lahko kasneje ovira odvajanje.5<\/sup> <\/p>

Kroni\u010dne psihoti\u010dne epizode
Pozitivni simptomi se pri vseh diagnozah zdravijo podobno, \u010deprav se uporabljajo razli\u010dni odmerki, \u010dasovni razporedi in trajanje jemanja. Kadar pa akutni psihoti\u010dni simptomi niso tako pogosti ali niso prisotni in v klini\u010dni sliki prevladujejo negativni in kognitivni simptomi, obstaja mo\u017enost drugih vrst intervencije. Kot prva izbira za zdravljenje blage do zmerne depresije in anksioznosti je priporo\u010dena kognitivno vedenjska terapija.6<\/sup> V takih primerih sta zelo priporo\u010dena tudi zdrav \u017eivljenjski slog in redna telesna vadba, saj se z njima izbolj\u0161ajo spomin, ve\u010dopravilnost in na\u010drtovanje, spodbujata tudi popravljanje mo\u017eganskih celic in podalj\u0161ata zmo\u017enost koncentracije, s tem pa dokazano izbolj\u0161ujeta delovanje mo\u017eganov.7<\/sup> Nazadnje sta finan\u010dna podpora in izpolnitev kariernih prizadevanj klju\u010dnega pomena za ohranitev remisije.<\/p><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n

\u010ceprav potek takih intervencij ni vedno jasno opisan, vsak model intervencije vsebuje posamezen nabor namenov in ciljev ter program zdravljenja, pri vseh pa so ugotovili, da so u\u010dinkoviti pri izbolj\u0161evanju razli\u010dnih vidikov funkcioniranja oseb s shizofrenijo. Vendar pri uvedbi teh intervencij v vsakodnevno klini\u010dno prakso v skupnosti obstajajo te\u017eave, kot so nezadostni viri za ustrezno izvedbo in oceno izbrane intervencije, omejeno \u0161tevilo oskrbovalcev ali nezadostno usposabljanje le-teh, ter nezadostno prepoznavanje in podpora pri obstoje\u010dih storitvah du\u0161evnega zdravja.8<\/sup> <\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n

\"\"
\"Izbolj\u0161anje\"Izbolj\u0161anje<\/a><\/div>

Slika 1: Izbolj\u0161anje funkcioniranja pri shizofreniji<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n

Zdravljenje negativnih simptomov je tudi klju\u010dni element, ki ga je treba upo\u0161tevati za izbolj\u0161anje delovanja (slika 1).3<\/sup> \u010ceprav negativni simptomi prizadenejo do 26 % oz. 58\u00a0% bolnikov in ambulantnih bolnikov s shizofrenijo, se na trenutna zdravila ne odzivajo tako dobro kot pozitivni simptomi.9<\/sup> Poleg tega je le pri nekaj antipsihotikih dokazano, da so u\u010dinkoviti pri negativnih simptomih.10<\/sup> Iz tega razloga ostaja pomanjkanje u\u010dinkovitih na\u010dinov zdravljenja negativnih simptomov \u0161e vedno velika neizpolnjena potreba, zlasti ob upo\u0161tevanju pomena teh simptomov za izide bolniko.9<\/sup> Zato je hitro prepoznavanje, razumevanje in obravnavanje negativnih simptomov klju\u010dnega pomena, saj lahko zgodnja intervencija pomembno vpliva na splo\u0161no delovanje, pozneje pa tudi na kakovost \u017eivljenja.8<\/sup>

Poleg negativnih simptomov obstaja \u0161e en razred simptomov, za katere ni odobrenega ciljanega zdravljenja: kognitivni simptomi (slika 1). Ti so prav tako povezani s splo\u0161nih delovanjem in na ravni zdravstva ostajajo neizpolnjena potreba.11, 12<\/sup> Kognitivna simptomatika vklju\u010duje slabo izvr\u0161ilno delovanje, \u0161e posebej pri odlo\u010danju in razlaganju informacij, pomanjkanju koncentracije in slab\u0161em delovnem spominu.13<\/sup> Ti simptomi najverjetneje vplivajo na kakovost \u017eivljenja in vsakodnevno delovanje bolnika. V zadnjih nekaj desetletjih so raziskave o kognitivnih simptomih znatno napredovale.
Kljub temu se sodobni cilji in re\u017eimi zdravljenja \u0161e vedno trudijo dose\u010di znatne izbolj\u0161ave pri tej skupini simptomov.
Uspe\u0161nih pilotnih preizku\u0161anj, s katerimi so ciljali na kognitivne simptome, pri preizku\u0161anjih ve\u010djega obsega niso uspe\u0161no ponovili. To ka\u017ee, da so obse\u017ene raziskave te teme \u0161e vedno klju\u010dnega pomena.14<\/sup>

Glavni terapevtski cilj sodobnih re\u017eimov zdravljenja je izbolj\u0161ati splo\u0161no delovanje, vseeno pa se najve\u010d klini\u010dnih izbolj\u0161anj \u0161e vedno pojavlja pri obravnavi pozitivnih simptomov. Sodobne mo\u017enosti zdravljenja morajo biti usmerjene na negativne in kognitivne simptome, treba pa jih je tudi pogosto in dosledno pregledovati ter prilagajati potrebam in \u017eeljam posameznika.15<\/sup> Uspe\u0161en re\u017eim zdravljenja z antipsihotiki bi moral v idealnem primeru zdru\u017eiti zdravljenje simptomov vseh razredov, izbolj\u0161ati delovanje v dru\u017ebi in prepre\u010diti nadaljnje kognitivne motnje. Najbolj\u0161i dokaz za zelo uspe\u0161en na\u010drt zdravljenja bi moralo biti opazno izbolj\u0161anje splo\u0161nega delovanja, ki bi vodilo v k izbolj\u0161ani kakovosti \u017eivljenja.16<\/sup> <\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n

Viri<\/p>

  1. Bowie et al. Am. J. Psychiatry. 2006; 163 (3): 418\u2013425<\/li>
  2. Medalia and Richardson. Schizophr. Bull. 2005; 31 (4): 942\u2013953<\/li>
  3. Haller CS. F1000Prime Reports 2014;6:57<\/li>
  4. NICE Psychosis and schizophrenia in adults: prevention and management 2014<\/li>
  5. https:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pmc\/articles\/PMC1839209\/pdf\/bmj-334-7595-cr-00686.pdf<\/a><\/li>
  6. https:\/\/www.nasmhpd.org\/sites\/default\/files\/DH-CBTp_Fact_Sheet.pdf<\/a> Cognitive Behavioral Therapy for Psychosis (CBTp): Fact Sheet, Hardy K, Stanford University Department of Psychiatry and Behavioral Health<\/li>
  7. EPA Report(27th European Congress of Psychiatry) 2019<\/li>
  8. Chien et al. Neuropsychiatric Disease and Treatment. 2013; 9: 1463\u20131481<\/li>
  9. Chue P, Lalonde JK. Neuropsychiatr Dis Treat. 2014 May 8;10:777-89. doi: 10.2147\/NDT.S43404. Review<\/li>
  10. Krause, M., Zhu, Y., Huhn, M. et al. Eur Arch Psychiatry Clin Neurosci (2018) 268: 625<\/li>
  11. Carbon M. CNS Spectr 2014;Suppl 1:38-52<\/li>
  12. Buchanan RW. Schizophr Bull 2007;33: 1013\u20131022<\/li>
  13. National Institute of Mental Health. Schizophrenia. 2009<\/li>
  14. Goff DC. Pharmacol Biochem Behav 2011;99(2):245\u2013253<\/li>
  15. Carbon M, Correll CU. Dialogues Clin Neurosci. 2014 Dec;16(4):505-24. Review. PubMed PMID: 25733955; PubMed Central PMCID: PMC4336920.<\/li>
  16. Sommi, 2017 (https:\/\/www.medscape.org\/viewarticle\/463775<\/a>) <\/li><\/ol><\/div><\/div>\n\n\n\n\n
    \n\t\t
    \n\t\t\tShare<\/span>\n\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Share<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2823,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-fullwidth.php","meta":{"_acf_changed":false,"rea_page_title_signed_in_meta_block_field":"Kako lahko shizofrenija vpliva na funkcioniranje?","rea_page_title_signed_out_meta_block_field":"Kako lahko shizofrenija vpliva na funkcioniranje?","rea_page_description_signed_in_meta_block_field":"Za izbolj\u0161anje splo\u0161nega delovanja ljudi s shizofrenijo mora biti zdravljenje prilagojeno posamezniku, ter usmerjeno k zdravljenju negativnih in kognitivnih simptomov.","rea_page_description_signed_out_meta_block_field":"Za izbolj\u0161anje splo\u0161nega delovanja ljudi s shizofrenijo mora biti zdravljenje prilagojeno posamezniku, ter usmerjeno k zdravljenju negativnih in kognitivnih simptomov.","rea_page_footer_id_meta_block_field":"","rea_page_footer_date_meta_block_field":"","footnotes":""},"class_list":["post-2241","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2241","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2241"}],"version-history":[{"count":26,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2241\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3490,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2241\/revisions\/3490"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2823"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2241"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}