{"id":2336,"date":"2020-01-14T14:58:53","date_gmt":"2020-01-14T13:58:53","guid":{"rendered":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/?page_id=2336"},"modified":"2025-12-19T08:04:50","modified_gmt":"2025-12-19T07:04:50","slug":"shizofrenija-pri-studiju-in-delu","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/shizofrenija-pri-studiju-in-delu\/","title":{"rendered":"Shizofrenija pri \u0161tudiju in delu"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/div>

Shizofrenija pri \u0161tudiju in delu<\/h1>

Ljudje s shizofrenijo so pogosto sistemsko podzaposleni. Zaradi stigmatizacije, ki spremlja du\u0161evno zdravje, se lahko zgodi, da mnogi delodajalci in organi upravljanja ne razumejo bolezni in primernosti oseb s to boleznijo za zaposlitev. Vklju\u010dili smo nekaj bistvenih predlogov za delodajalce, dru\u017eine, zdravstvene strokovnjake in ustanove, s katerimi bi lahko izbolj\u0161ali neskladja pri zaposlovanju oseb s shizofrenijo.<\/p><\/a>

<\/p><\/div>

\"\"<\/div><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n

Ljudje z dolgotrajnimi te\u017eavami v du\u0161evnem zdravju, vklju\u010dno s shizofrenijo, zaradi stigmatizacije, predsodkov in diskriminacije do\u017eivljajo ovire pri delu.1<\/sup> Kljub temu da je javnost v splo\u0161nem postala bolj ozave\u0161\u010dena glede du\u0161evnega zdravja, pri shizofreniji \u0161e vedno obstaja stigmatizacija. Nekateri verjamejo, da so ljudje s shizofrenijo verjetno nasilni, da ne morejo obdr\u017eati redne zaposlitve in\/ali da se njihovo vedenje lahko nenadoma in nepri\u010dakovano spremeni.2<\/sup>

Shizofrenija se obi\u010dajno pojavi med 18. in 35. letom, ravno v \u010dasu, ko se ve\u010dina izobra\u017euje ali za\u010denja poklicno pot.3<\/sup> Postavitev diagnoze shizofrenije se posamezniku zdi zastra\u0161ujo\u010de in lahko ovira njegove na\u010drte, saj se morda nikoli ne bo izobrazil ali usposobil tako, da bi bil uspe\u0161en. Zato shizofrenija velja za du\u0161evno moltnjo, ki klju\u010dno vpliva na posameznikove prilo\u017enosti pri izobra\u017eevanju in zaposlitvi. Pri tistih, ki so \u017ee zaposleni, lahko bolezenski simptomi, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravljenja in ponovitev vplivajo na to, ali bodo obdr\u017eali zaposlitev.4<\/sup>

V ve\u010d \u0161tudijah so ugotovili, da je pri shizofreni\u010dnih bolnikih, ki imajo pla\u010dano zaposlitev, funkcionalna remisija ve\u010d kot petkrat verjetnej\u0161a kot pri tistih, ki so nezaposleni ali za delo niso pla\u010dani.5, 6<\/sup> Kljub ponavljanju, da obstaja potreba po usposabljanju na delovnem mestu, namestitvi in podpornih storitvah, je stopnja nezaposlenosti pri tej skupini med najvi\u0161jimi stopnjami nezaposlenosti pri vseh poklicno prikraj\u0161anih skupinah.7<\/sup> Stopnje konkuren\u010dnega zaposlovanja v primerjavi s splo\u0161no populacijo so pri shizofreniji nizke, pri \u010demer ve\u010dina ocen v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike in Evropi ka\u017ee, da dela manj kot 20\u00a0% ljudi s shizofrenijo.8<\/sup> Raziskave med osebami s shizofrenijo ka\u017eejo nezadovoljstvo z nizkimi stopnjami zaposlitve, pri \u010demer 55 %\u221270\u00a0% anketiranih izra\u017ea zanimanje za delo.9<\/sup>

Pri tej populaciji so stro\u0161ki nezaposlenosti visoki, ne le v finan\u010dnem smislu, ampak tudi zato, ker ne dobi dru\u017ebeno priznane vloge in je prikraj\u0161ana za klini\u010dne koristi, kot sta bolj\u0161a samopodoba in lastna u\u010dinkovitost.10<\/sup> Poleg tega, obeti za delo omogo\u010dajo, da se vsaj pri nekaterih posameznikih v skupnosti pla\u010dujejo manj\u0161e invalidnine ali pa te sploh niso potrebne.11<\/sup><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n


Na zaposlitev ljudi s shizofrenijo in odziv na poklicno rehabilitacijo lahko vpliva ve\u010d dejavnikov.12<\/sup><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n

Kognitivne motnje: Pri shizofreniji so kognitivne motnje pogosto prisotne in niso pomembne le klini\u010dno, ampak tudi v smislu delovanja, kar je razvidno na \u0161tevilnih podro\u010djih, kot so koncentracija, spomin, izvr\u0161ilno delovanje in hitrost obdelave informacij.12<\/sup> Veljajo za najte\u017eavnej\u0161i dejavnik glede dela, saj se skoznje osvetljujejo te\u017eave z medosebnimi odnosi ter te\u017eave z izvr\u0161ilnim delovanjem ali kognitivno prizadetostjo, \u0161e posebej z obdelavo in u\u010denjem novih nalog.13<\/sup> <\/p>

Motnje, ki jih povzro\u010da zloraba snovi: Pri shizofreniji sta zelo raz\u0161irjeni zloraba snovi in odvisnost, povezani pa sta s slab\u0161im potekom du\u0161evne motnje, kar vklju\u010duje ve\u010d ponovitev in hospitalizacij, slab\u0161e psihosocialno delovanje in ve\u010d te\u017eav, povezanih z zakonodajo, zdravjem in bivali\u0161\u010dem.14<\/sup><\/p>

Telesna bolezen: Ljudje s shizofrenijo so dovzetnej\u0161i za telesne bolezni, kot so presnovni u\u010dinki, ki se pojavijo kot ne\u017eeleni u\u010dinki antipsihoti\u010dnih zdravil, ali prevzemanje nezdravega \u017eivljenjskega sloga, izra\u017eenega v vedenjih, kot so visoka pogostnost kajenja, nedejavnost in slaba prehrana.15<\/sup> <\/p><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n

Pri tistih, ki lahko delajo, je ve\u010d koristi zaposlitve, na primer finan\u010dna neodvisnost, dru\u017ebeni stiki in ve\u010dje samospo\u0161tovanje.16<\/sup> Delo je eden glavnih na\u010dinov, s katerim se ljudje povezujejo z dru\u017ebo, v kateri \u017eivijo, omogo\u010da pa tudi dru\u017ebene stike in prilo\u017enost za nova prijateljstva. Ker je osebam s shizofrenijo pri delu zaupana odgovornost, se \u010dutijo tudi bolj cenjene in imajo ob\u010dutek, da ima njihovo \u017eivljenje smisel. Ljudje, ki imajo psihozo, se na lestvicah, s katerimi v \u0161tudijah ocenjujejo \u017eivljenjski smisel, uvr\u0161\u010dajo zelo nizko, zaradi \u010desar lahko zlorabljajo psihoaktivne snovi in\/ali posku\u0161ajo storiti samomor.17<\/sup>

Ker so stopnje zaposlitve med ljudmi s shizofrenijo precej nizke, so prizadevanja usmerjena v to, da se nezaposleni preusmerijo v delo, in ne v podporo tistim, ki se \u017ee izobra\u017eujejo ali so zaposleni.7<\/sup> Pravo\u010dasnej\u0161e intervencije naj bi mladim s shizofrenijo, ki se \u0161e izobra\u017eujejo, omogo\u010dile prehajanje v svet dela, pri tistih, ki prejmejo diagnozo med zaposlitvijo, pa naj bi izbolj\u0161ale mo\u017enosti za to, da jo obdr\u017eijo.5,18<\/sup>

Poleg tega je veliko ljudi s shizofrenijo zelo motiviranih za delo, pri\u010dakovanja o zaposlitvi pa so med dele\u017eniki zelo razli\u010dna. Veliko ljudi ima nizka pri\u010dakovanja glede prilagoditve posameznikov s shizofrenijo na dolgoro\u010dno, konkuren\u010dno zaposlitev, pogosto pa tega rezultata sploh ne vidijo kot dosegljivega. Stigmatizacija v o\u010deh drugih se pogosto prelevi v stigmatizacijo v lastnih o\u010deh, kar vpliva na lastno za\u010detno motivacijo.6<\/sup>
<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n

Kljub znatnim oviram na poti do zaposlitve, s katerimi se soo\u010da mnogo ljudi z diagnozo shizofrenije, so poti do zaposlitve, okrevanja in vklju\u010devanja jasne. Re\u0161itve so v rokah mnogih dele\u017enikov in zanje bi si moralo prizadevati ve\u010d sektorjev, na\u0161tetih v nadaljevanju.6<\/sup> <\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n

Delodajalci: Zagotoviti bi morali, da so zadostno pou\u010deni in so se pripravljeni odzvati, \u010de bi zaposleni razkril, da ima shizofrenijo ali drugo hudo du\u0161evno motnjo. Poleg tega bi morali v organizacijski kulturi spodbujati razkritja in poskrbeti za prilagoditve, s katerimi bi izpolnili potrebe ljudi s shizofrenijo. <\/p>

Dru\u017eina in skrbniki: Pri ljudeh z du\u0161evnimi motnjami, kot je shizofrenija, lahko posameznikova podporna mre\u017ea pomeni klju\u010dno razliko pri izidu. Naloga ljudi v teh mre\u017eah naj bo podpora bolnikovim prizadevanjem in ciljem ter iskanje dostopa do storitev, ki zagotavljajo podporo ljudem s shizofrenijo in njihovim dru\u017einam, kot jih zagotavljajo organizacije za zagovorni\u0161tvo bolnikov, dobrodelne organizacije in organi za podporo zaposlovanju. <\/p>

Zdravstveni strokovnjaki: Bolnike bi morali \u010dim prej povpra\u0161ati o njihovih preteklih zaposlitvah in poklicnih te\u017enjah ter predlagati storitev za vzajemno podporo. Pri odlo\u010ditvah glede zdravljenja je treba upo\u0161tevati zaposlitev. Strokovnjakom za zaposlitev naj svetujejo o poteh, ki vodijo nazaj k zaposlitvi, in spodbujajo klini\u010dne intervencije. Podpirajo naj tudi samoobvladovanje in vrnitev na delo ter ponudijo prilo\u017enosti za to, da se ljudje z du\u0161evnimi motnjami opolnomo\u010dijo, tako da s svojimi izku\u0161njami pomagajo drugim.<\/p>

Vlada: Oblikovalci politik bi morali razviti regionalni, nacionalni ali \u0161ir\u0161e uporabni na\u010drt za zvi\u0161anje stopnje zaposlenosti ljudi s hudimi du\u0161evnimi motnjami. Nujno je, da vsaka nacionalna vlada ustanovi delovno skupino multidisciplinarnih strokovnjakov, tako z oddelka za zdravje in socialno varstvo kot z oddelka za delo in pokojnine pri ustreznih ministrstvih, s ciljem pove\u010dati stopnjo zaposlenosti na 25\u00a0% v desetih letih.19<\/sup> <\/p><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n

V splo\u0161nem shizofrenija vsakega posameznika prizadene druga\u010de. Dejavniki, povezani z boleznijo, kot so nastop in vrsta simptomov, \u010das diagnoze in so\u010dasna obolevnost, dru\u017ebeni dejavniki in razpolo\u017eljive podporne mre\u017ee, so pri vsakem primeru druga\u010dni. Ker niti dva posameznika s shizofrenijo nista enaka, je razvoj strategije za podporo zaposlovanju, ki bi u\u010dinkovala za vse, pravi izziv.4<\/sup>

Potreben je vklju\u010dujo\u010d trg dela, na katerem so vklju\u010dujo\u010da delovna mesta, podpirata pa ga zdravstveni in socialni sistem, katerih prednostni cilj je kakovostno delo kot klini\u010dni izid. <\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n

Viri<\/p>

  1. Boardman et al. Br J Psychiatry. 2003; 182:467-8.<\/li>
  2. Farkas. World Psychiatry.\u00a02007;6:4\u201310.<\/li>
  3. Cheng et al. Psychological Medicine.\u00a02011;41:949\u2013958.<\/li>
  4. https:\/\/councilfordisabledchildren.org.uk\/sites\/default\/files\/uploads\/documents\/import\/working_with_schizophrenia.pdf<\/a><\/li>
  5. Mueser et al. Schizophr Bull.\u00a02001;27:281\u2013296.<\/li>
  6. Marwaha and Johnson. Soc Psychiatry Psychiatr Epidemiol. 2004; 39(5):337-49.<\/li>
  7. Rosenheck et al. Am J Psychiatry. 2006;163:411\u2013417.<\/li>
  8. Salkever et al. Psychiatr Serv. 2007;58:315\u2013324.<\/li>
  9. Holley et al. Psychiatr Serv.\u00a01998; 49:513\u2013517.<\/li>
  10. Bond et al. J Consult Clin Psychol. 2001;69:489\u2013501.<\/li>
  11. Bell et al. Schizophr Bull.\u00a01996;22:51\u201367.\u00a0<\/li>
  12. Mc Gurk et al. Schizophr Bull. 2009; 35(2): 319\u2013335.<\/li>
  13. https:\/\/councilfordisabledchildren.org.uk\/sites\/default\/files\/uploads\/documents\/import\/working_with_schizophrenia.pdf<\/a><\/li>
  14. Drake and Brunette. Recent Dev Alcohol. 1998; 14():285-99.<\/li>
  15. Meyer et al. Schizophr Res. 2008 Apr; 101(1-3):273-86.<\/li>
  16. Pharoah et al. Cochrane Database Syst Rev. 2010; (12): CD000088.<\/li>
  17. Warner R,. The Env of Schizophr, 2000\u00a0; P71.<\/li>
  18. Schulze et al. Social Science & Medicine. 2003; 56(2): 299-312.<\/li>
  19. Centre for Mental Health, Department of Health, Mind, NHS Confederation Mental Health Network, Rethink Mental Illness, & Turning Point. 2012.<\/li><\/ol><\/div><\/div>\n\n\n\n\n
    \n\t\t
    \n\t\t\tShare<\/span>\n\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/a>\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Share<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2732,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-fullwidth.php","meta":{"_acf_changed":false,"rea_page_title_signed_in_meta_block_field":"\u0160tudij in delo s shizofrenijo","rea_page_title_signed_out_meta_block_field":"\u0160tudij in delo s shizofrenijo","rea_page_description_signed_in_meta_block_field":"Ljudje s shizofrenijo so pogosto sistemsko podzaposleni. Zaradi stigmatizacije, ki spremlja du\u0161evno zdravje, se lahko zgodi, da mnogi delodajalci in organi upravljanja ne razumejo bolezni in primernosti oseb s to boleznijo za zaposlitev. Vklju\u010dili smo nekaj bistvenih predlogov za delodajalce, dru\u017eine, zdravstvene strokovnjake in ustanove, s katerimi bi lahko izbolj\u0161ali neskladja pri zaposlovanju oseb s shizofrenijo.","rea_page_description_signed_out_meta_block_field":"Ljudje s shizofrenijo so pogosto sistemsko podzaposleni. Zaradi stigmatizacije, ki spremlja du\u0161evno zdravje, se lahko zgodi, da mnogi delodajalci in organi upravljanja ne razumejo bolezni in primernosti oseb s to boleznijo za zaposlitev. Vklju\u010dili smo nekaj bistvenih predlogov za delodajalce, dru\u017eine, zdravstvene strokovnjake in ustanove, s katerimi bi lahko izbolj\u0161ali neskladja pri zaposlovanju oseb s shizofrenijo..","rea_page_footer_id_meta_block_field":"","rea_page_footer_date_meta_block_field":"","footnotes":""},"class_list":["post-2336","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2336","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2336"}],"version-history":[{"count":23,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2336\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3485,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2336\/revisions\/3485"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2732"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2336"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}