{"id":3224,"date":"2024-05-27T16:09:59","date_gmt":"2024-05-27T15:09:59","guid":{"rendered":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/?page_id=3224"},"modified":"2025-12-19T08:04:49","modified_gmt":"2025-12-19T07:04:49","slug":"trije-elementi-odpravljanja-stigmepriznanje-zavedanje-blazenje","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/trije-elementi-odpravljanja-stigmepriznanje-zavedanje-blazenje\/","title":{"rendered":"Trije elementi odpravljanja stigme:priznanje, zavedanje, bla\u017eenje"},"content":{"rendered":"\n<div class=\"wp-block-rea-inpage-nav-rea-inpage-nav-block rea-inpage-nav-block front has-margin\"><div class=\"rea-inpage-nav-block__image\" style=\"background-image: url(https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2019\/03\/wooden.png)\"><img decoding=\"async\" class=\"inpage-nav-background\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2019\/03\/wooden.png\"><\/div><div class=\"rea-inpage-nav-block__content\"><div class=\"rea-inpage-nav-block__content--wrapper\"><div class=\"text-wrapper\"><h2 class=\"inpage-nav-title\">Trije elementi odpravljanja stigme:<br>priznanje, zavedanje, bla\u017eenje<\/h2><ul class=\"inpage-nav-list\"><\/ul><\/div><div class=\"section-nav\"><h4 class=\"section-nav--title\">V tem razdelku<\/h4><div class=\"section-nav--nav-items js-inpage-nav-items\"><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-illustration-rea-illustration-block rea-illustration-block front\"><img class=\"illustration-bg\" alt=\"\"><div class=\"rea-illustration-block__content\"><div class=\"rea-illustration-block__image image-wrapper\"><a href=\"\" rel=\"noopener noreferrer\" target=\"_blank\" class=\"is-blocked\"><img decoding=\"async\" class=\"illustration left\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Schermata-2023-12-13-alle-17.25.48.jpg\" style=\"max-width: 72%\"><img decoding=\"async\" class=\"rea-mobile illustration-mobile\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Schermata-2023-12-13-alle-17.25.48.jpg\"><\/a><\/div><p class=\"rea-site__caption caption-text align-left\"><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 data-short=\"\" id=\"strongniste-samistrong\" class=\"content-title \"><strong>Niste sami!<\/strong><\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">Na svetu \u017eivi ve\u010d kot 20 MILIJONOV ljudi s shizofrenijo. Ob strani jim stojijo skrbniki, ki se soo\u010dajo z enakimi strahovi, te\u017eavami in izzivi kot vi. Stopite v stik z njimi. Pridru\u017eite se podporni skupini ali zdru\u017eenju skrbnikov. V Evropi obstaja obse\u017ena mre\u017ea skrbnikov, ki imajo isti cilj: pozitivno vplivati na \u017eivljenje tistih, za katere skrbijo.<br>Tako se lahko pove\u017eete tudi z drugimi dru\u017einami, ki se soo\u010dajo s shizofrenijo. Osebe s shizofrenijo in njihove dru\u017eine se pogosto po\u010dutijo izolirane ali nerazumljene. Lahko vam koristi, da se z njimi pove\u017eete in izmenjate izku\u0161nje in nasvete.<br>Najpomembnej\u0161e je, da se pogovorite z zdravstvenimi strokovnjaki. \u010ce za va\u0161ega bli\u017enjega skrbi zdravni\u0161ka ekipa, se po nasvet obrnite nanjo. Aktivno sodelujte v pogovoru. Ne pozabite: NISTE SAMI!<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-quote-rea-quote-block rea-quote-block front\"><div class=\"rea-quote-block__wrapper\"><div class=\"rea-quote-block__content-type\"><div class=\"rea-quote-block__content-type--background\" data-type=\"expert\"><div class=\"rea-quote-block__content-type--icon attr-content-type\" data-type=\"expert\"><div class=\"content-type-icon\"><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"rea-quote-block__content-area\"><p class=\"rea-quote-block__content-area--content-type html-content-type-title\" data-type=\"expert\"><\/p><h5 class=\"rea-quote-block__content-area--title html-title\"><\/h5><div class=\"rea-quote-block__content-area--subtitle html-subtitle\"><\/div><div class=\"rea-quote-block__content-area--reference html-reference\"><\/div><div class=\"rea-quote-block__content-area--text html-text\"><em>\u201c<\/em>Ko sem imela prilo\u017enost govoriti z drugimi skrbniki, sem nenadoma spoznala, da nisem sama. To, da se toliko dru\u017ein spopada z motnjo svojega otroka na podoben na\u010din kot mi, mi je resni\u010dno pomagalo; da imamo enake skrbi za svoje otroke pa tudi \u017ealost zaradi motnje in vseh omejitev, ki so z njo povezane; da tudi njih v\u010dasih pestijo ob\u010dutki krivde in nemo\u010di; da jih je v\u010dasih sram in so negotovi glede tega, kako se ljudje okoli njih odzivajo. In \u010deprav pogovori z drugimi niso re\u0161ili vseh mojih te\u017eav, mi je bilo po njih veliko la\u017eje, saj sem vedela, da nisem sama in da so moja \u010dustva upravi\u010dena.<em>\u201c<\/em><br><br>\u2013 Gospa A. J., mati mladeni\u010da s shizofrenijo<\/div><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-separator-rea-separator-block rea-separator-block front\"><div class=\"rea-separator-block__content\"><hr class=\"rea-separator-block__separator\"><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 id=\"strongprvi-korakistrong\" class=\"content-title \"><strong>Prvi koraki<\/strong><\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">Spoznanje, da je pri va\u0161em bli\u017enjem diagnosticirana shizofrenija, je lahko ena najbolj zastra\u0161ujo\u010dih izku\u0161enj v va\u0161em \u017eivljenju. Lahko boste imeli ob\u010dutek, da ste nenadoma dobili vlogo, na katero niste pripravljeni. Morda boste ob\u010dutili \u0161ok, jezo, strah, razo\u010daranje, krivdo in tesnobo. Morda se boste po\u010dutili nemo\u010dne, zaskrbljene, zmedene in v zadregi.<br><br><img decoding=\"async\" class=\"wp-image-4787\" style=\"width: 600px;\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Schermata-2023-12-13-alle-14.31.31.jpg\" alt=\"\"><br>Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je na\u0161e razumevanje shizofrenije \u017ee dokaj poglobljeno. Danes lahko s pravim zdravljenjem in podporo OBVLADAMO MOTNJO IN POMAGAMO LJUDEM S SHIZOFRENIJO, da se ponovno vklju\u010dijo v dru\u017ebo in \u017eivijo zadovoljno \u017eivljenje.<br>Kot skrbnik ste zelo pomembni v \u017eivljenju osebe s shizofrenijo, za katero skrbite. Prvi korak pri zagotavljanju podpore, ki jo potrebujejo, je, da se sprijaznite z diagnozo in posku\u0161ate razumeti lastne misli in \u010dustva. Pri tem je zelo pomembno, da se zavedate, da so nekatere negativne misli, ki jih imate o shizofreniji, posledica stigme, povezane s shizofrenijo.<br><br><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-quote-rea-quote-block rea-quote-block front\"><div class=\"rea-quote-block__wrapper\"><div class=\"rea-quote-block__content-type\"><div class=\"rea-quote-block__content-type--background\" data-type=\"expert\"><div class=\"rea-quote-block__content-type--icon attr-content-type\" data-type=\"expert\"><div class=\"content-type-icon\"><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"rea-quote-block__content-area\"><p class=\"rea-quote-block__content-area--content-type html-content-type-title\" data-type=\"expert\"><\/p><h5 class=\"rea-quote-block__content-area--title html-title\"><\/h5><div class=\"rea-quote-block__content-area--subtitle html-subtitle\"><\/div><div class=\"rea-quote-block__content-area--reference html-reference\"><\/div><div class=\"rea-quote-block__content-area--text html-text\"><em>\u201c<\/em>Ko sem prvi\u010d sli\u0161ala diagnozo, se mi je poru\u0161il svet. Shizofrenija. Moj sin? Takoj se mi v glavi pojavijo slike zapostavljenih in agresivnih ljudi. To je bil hud udarec. Vse moje misli, strahovi in sramota so me preplavili in zmedli. Kaj se bo zgodilo z njim? Kaj, \u010de drugi izvedo? Kako se bodo odzvali? Sem jaz kriva? Kako naj \u017eivi? \u010cez nekaj \u010dasa se je moj \u0161ok nekoliko umiril. Ve\u010d sem prebrala o shizofreniji in se pogovarjala z zdravniki, bolj sem se zavedla, da se bom morala nau\u010diti sprejeti to motnjo. Veliko mi je pomagalo, da sem bila dobro obve\u0161\u010dena, poleg tega pa mi je olaj\u0161alo tudi to, da sem kon\u010dno izvedela, od kod izvira sinovo vedenje. Zavedanje, da gre za znano motnjo, da ni edini, ki \u017eivi z njo, in da jo je zdaj mogo\u010de zdraviti veliko bolje kot prej, mi je dalo upanje. Kljub temu ni bilo preprosto uvideti, da so moje najve\u010dje skrbi temeljile predvsem na podobi shizofrenije v na\u0161i dru\u017ebi in da se moram soo\u010diti z lastnimi predsodki in se z njimi spopasti.\u00ab<em>\u201c<\/em><br><br>\u2013 Gospa A. J., mati mladeni\u010da s shizofrenijo<em>.<\/em><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-separator-rea-separator-block rea-separator-block front\"><div class=\"rea-separator-block__content\"><hr class=\"rea-separator-block__separator\"><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 data-short=\"\" id=\"strongstigma-in-razlog-zanjostrongbrkaj-je-stigma\" class=\"content-title \"><strong>Stigma in razlog zanjo<\/strong><br>Kaj je stigma?<\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">V anti\u010dni Gr\u010diji so z izrazom \u00bbSTIGMA\u00ab ozna\u010devali znamenja, ki so jih vrezali ali v\u017egali su\u017enjem. Ti znaki so pomenili, da so lastnina nekoga in da imajo ni\u017eji dru\u017ebeni status. V dana\u0161njem \u010dasu STIGMA pomeni nekaj podobnega: kot dru\u017eba ozna\u010dimo osebo, ki ima du\u0161evno motnjo, zdravstveno stanje ali invalidnost.<br>Ozna\u010dimo oziroma etiketiramo jo kot manjvredno ali ogro\u017eajo\u010do. Zato se mora taka oseba soo\u010diti z negativnim odnosom, za katerega so zna\u010dilni predsodki in negativno vedenje v obliki diskriminacije.<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-illustration-rea-illustration-block rea-illustration-block front\"><img class=\"illustration-bg\" alt=\"\"><div class=\"rea-illustration-block__content\"><div class=\"rea-illustration-block__image image-wrapper\"><a href=\"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/Screenshot_5.png\" rel=\"noopener noreferrer\" target=\"_blank\" class=\"\"><img decoding=\"async\" class=\"illustration center\" alt=\"\" src=\"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/Screenshot_5.png\" style=\"max-width: 100%\"><img decoding=\"async\" class=\"rea-mobile illustration-mobile\" alt=\"\" src=\"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/Screenshot_5.png\"><\/a><\/div><p class=\"rea-site__caption caption-text align-center\"><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">Obstajajo tri vrste STIGME:<br><br>MEDOSEBNA STIGMA ali DRU\u017dBENA STIGMA se nana\u0161a na negativen odnos dru\u017ebe do STIGMATIZIRANIH posameznikov.<br><br>Ta odnos je posledica ob\u010dutkov jeze, tesnobe, so\u010dutja ali strahu, posledica pa je dru\u017ebena zavrnitev in izolacija STIGMATIZIRANE osebe. Primer: \u00bbNa zabavo bi rada povabila vse iz pisarne, vendar se bojim, da bo v primeru udele\u017ebe ubogega Georga vsem nerodno zaradi njegovih du\u0161evnih te\u017eav.\u00ab<br><br>INTERNALIZIRANA OZIROMA PONOTRANJENA STIGMA ali SAMOSTIGMA se razvije, ko stigmatizirani posamezniki verjamejo v negativne predpostavke, ki jih ima dru\u017eba o njih. Ponotranjijo negativne stereotipe in se v primerjavi z drugimi dojemajo kot nepopolne,<br>kar povzro\u010da \u010dustva zadrege, sramu, strahu in odtujenosti. Ti ob\u010dutki jih ovirajo pri iskanju<br>podpore, zaposlitve ali zdravljenja.<br><br>Primer: <em>\u201c<\/em>Du\u0161evno bolna oseba, kot sem jaz, je nevarna za svojo dru\u017eino. Ne bom si niti poskusil ustvariti dru\u017eine.<em>\u201c<\/em><br><br>INSTITUCIONALNA ali STRUKTURNA STIGMA se nana\u0161a na situacije, v katerih politike, ki jih vzpostavijo zasebne ali vladne ustanove, pogosto nevidno omejujejo prilo\u017enosti za osebe z du\u0161evno motnjo (npr. te\u017eko pridobijo zdravstveno zavarovanje, ne morejo voliti ali opravljati politi\u010dnih funkcij).<br><br>\u010ceprav je veliko zdravstvenih stanj zaznamovanih s STIGMO, se zdi, da du\u0161evne motnje vzbujajo najve\u010d negativnih asociacij. Osebe s shizofrenijo so pogosto tar\u010da negativnega odnosa in dru\u017ebenih etiket\/oznak, ki privedejo do STIGMATIZACIJE.<br><br>Razlog za to je, da je okoli shizofrenije \u0161e vedno veliko nejasnosti. Veliko ljudi meni, da to pomeni razcepljeno osebnost ali nasilnost, kar pa ne dr\u017ei.<br><br>Zgodovinsko gledano se v na\u0161i dru\u017ebi du\u0161evne motnje nenehno stigmatizirajo. Obstajala je mno\u017eica prepri\u010danj o vzrokih za du\u0161evne motnje \u2013 od tega, da so bile hudi\u010devo znamenje, do tega, da so bile obravnavane kot bo\u017eja kazen. Ljudje z du\u0161evno motnjo so v najbolj\u0161em primeru veljali za nesposobne za \u017eivljenje v dru\u017ebi, v najslab\u0161em pa za gro\u017enjo dru\u017ebi. To prepri\u010danje se je ohranilo skozi ve\u010d stoletij, dru\u017eba pa ga je za\u010dela izpodbijati \u0161ele pred kratkim. V zadnjih desetletjih smo se veliko nau\u010dili o tem, kako se te motnje razvijejo in kako jih je mogo\u010de zdraviti.<br>Kljub temu je STIGMA du\u0161evnih bolezni \u0161e vedno zelo raz\u0161irjena in mnogi ljudje \u0161e vedno negativno gledajo na posameznike s te\u017eavami v du\u0161evnem zdravju.<br><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-separator-rea-separator-block rea-separator-block front\"><div class=\"rea-separator-block__content\"><hr class=\"rea-separator-block__separator\"><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 id=\"strongvpliv-stigmatizacijestrong\" class=\"content-title \"><strong>Vpliv stigmatizacije<\/strong><\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">STIGMA je eden glavnih izzivov, s katerimi se soo\u010dajo posamezniki z du\u0161evno motnjo. V mnogih primerih je celo huj\u0161a od simptomov same motnje.<br>\u00bbPRAVZAPRAV TRPIM ZARADI DVEH MOTENJ, SHIZOFRENIJE DRU\u017dBENE STIGMATIZACIJE.\u00ab<br>Pri osebah s shizofrenijo lahko stigmatizacija vpliva ne le na njihov polo\u017eaj v dru\u017ebi, temve\u010d tudi na njihovo telesno in \u010dustveno po\u010dutje. Tako morajo prena\u0161ati ne le motnjo, temve\u010d tudi negativen odnos, ki ga do njih goji dru\u017eba.<br><br>Dru\u017ebeni vpliv STIGMATIZACIJE vpliva na vse vidike \u017eivljenja osebe s shizofrenijo.<br>Zaradi predsodkov in diskriminacije je oseba izklju\u010dena iz aktivnosti, ki so drugim ljudem omogo\u010dene. To omejuje njihove mo\u017enosti, da bi dobili in obdr\u017eali slu\u017ebo ali varno bivali\u0161\u010de oziroma dobili zdravstveno oskrbo in podporo. Prav tako je omejena njihova zmo\u017enost sklepanja prijateljstev, vzpostavitev dolgoro\u010dnih razmerij ali sodelovanja v dru\u017eabnih dejavnostih.<br><br>Pomembna lastnost dru\u017ebenega vpliva STIGMATIZACIJEje njegova dolgotrajnost. Ustrezno zdravljena epizoda psihoze lahko za seboj ne pusti nobenih sledi in se nikoli ve\u010d ne ponovi. STIGMA motnje pa lahko traja vse \u017eivljenje. To ima lahko posledice celo za otroke osebe, ki je do\u017eivela stigmatizirajo\u010do motnjo.<br><br>STIGMATIZACIJA neposredno vpliva tudi na zdravje ljudi s shizofrenijo. Zaradi tega se spra\u0161ujejo o sebi in svojih zmo\u017enostih doseganja \u017eivljenjskih ciljev. Stigmatizacija krepi ob\u010dutek osamljenosti, posledica \u010desar sta ni\u017eja stopnja samospo\u0161tovanja in ob\u010dutek obupanosti. Ti u\u010dinki so ob\u010dutljivi na okrepitev simptomov. Po letih preganjalnih blodenj in glasov v glavi imajo ljudje s shizofrenijo le malo ob\u010dutka lastne vrednosti in sposobnosti.<br><br>SAMOSTIGMATIZACIJA vodi v izolacijo in vrsto drugih negativnih u\u010dinkov: stigmatizirane osebe se izogibajo iskanju zdravljenja ali z njim odla\u0161ajo, potrebo po zdravljenju dojemajo kot znak \u0161ibkosti in se te\u017eko dr\u017eijo zdravljenja.<br><br>STIGMATIZACIJA lahko vpliva tudi na potek motnje: lahko pospe\u0161i za\u010detne epizode psihoze, spro\u017ei ponovitve in povzro\u010di huj\u0161i potek bolezni.<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-quote-rea-quote-block rea-quote-block front\"><div class=\"rea-quote-block__wrapper\"><div class=\"rea-quote-block__content-type\"><div class=\"rea-quote-block__content-type--background\" data-type=\"expert\"><div class=\"rea-quote-block__content-type--icon attr-content-type\" data-type=\"expert\"><div class=\"content-type-icon\"><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"rea-quote-block__content-area\"><p class=\"rea-quote-block__content-area--content-type html-content-type-title\" data-type=\"expert\"><\/p><h5 class=\"rea-quote-block__content-area--title html-title\"><\/h5><div class=\"rea-quote-block__content-area--subtitle html-subtitle\"><\/div><div class=\"rea-quote-block__content-area--reference html-reference\"><\/div><div class=\"rea-quote-block__content-area--text html-text\"><em>\u201c<\/em>Vedno bolj sem se umikal. Da niti ne omenjam, da sem postal res osamljen. Vedno te\u017eje sem se sre\u010deval z ljudmi, ki sem jih poznal, saj sem vedel, kak\u0161no je njihovo mnenje o moji motnji. Preden sem zbolel, sem imel tudi sam predsodke o motnji. Ob\u010dasno imam \u0161e vedno kak\u0161ne od njih. Vedno znova se spra\u0161ujem o sebi in v\u010dasih se vpra\u0161am, ali sem pravzaprav samo len in neumen. V\u010dasih se mi zdi, da sem morda tako nepredvidljiv, kot pi\u0161ejo v medijih.<br><br>Zavedam se, da sem postal zelo negotov glede tega, kaj lahko zaupam sebi, da mi pogosto primanjkuje samozavesti, da bi se moral prijaviti na delovno mesto ali da sem vedno bolj negotov v odnosih z drugimi. Bojim se, da bi se zdel \u010duden, zato se izogibam drugim stikom in se sre\u010dujem le s svojo dru\u017eino.<em>\u201d<\/em><br><br><em>\u2013L. J<\/em>., mladeni\u010d s shizofrenijo<\/div><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-separator-rea-separator-block rea-separator-block front\"><div class=\"rea-separator-block__content\"><hr class=\"rea-separator-block__separator\"><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 id=\"strongzakaj-stigma-ne-izginestrong\" class=\"content-title \"><strong>Zakaj stigma ne izgine?<\/strong><\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-illustration-rea-illustration-block rea-illustration-block front\"><img decoding=\"async\" class=\"illustration-bg\" alt=\"\" src=\"\"><div class=\"rea-illustration-block__content\"><div class=\"rea-illustration-block__image image-wrapper\"><a href=\"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/self.png\" rel=\"noopener noreferrer\" target=\"_blank\" class=\"\"><img decoding=\"async\" class=\"illustration center\" alt=\"\" src=\"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/self.png\" style=\"max-width: 100%\"><img decoding=\"async\" class=\"rea-mobile illustration-mobile\" alt=\"\" src=\"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/self.png\"><\/a><\/div><p class=\"rea-site__caption caption-text align-center\"><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">\u010ceprav vemo ve\u010d o tem, kaj je stigma, kot o tem, zakaj se razvije, \u0161tudije ka\u017eejo, da je ena od njenih glavnih gonilnih sil strah. Dru\u017eba dojema du\u0161evne motnje kot gro\u017enjo svojim temeljnim vrednotam in materialnim dobrinam.<br><br>Eden najpogostej\u0161ih stereotipov je, da so osebe z du\u0161evno motnjo same odgovorne za svoje stanje. Zato se njihova nezmo\u017enost, da bi dobili ali obdr\u017eali slu\u017ebo, obravnava kot lenoba, dru\u017eba pa lenobe ne tolerira. Du\u0161evne motnje tako veljajo za simbolno gro\u017enjo dru\u017ebenim prepri\u010danjem, vrednotam in ideologiji. Drugi pogost stereotip je, da so osebe z du\u0161evno motnjo nepredvidljive in nevarne. Zato se obravnavajo kot dejansko, oprijemljivo gro\u017enjo osebni varnosti. V tem kontekstu predsodki slu\u017eijo kot oblika samoza\u0161\u010dite.<br><br>Drugi razlog za stigmatizacijo du\u0161evnega zdravja je nevednost. \u010ceprav imamo na voljo izjemno veliko informacij, je na\u0161e znanje o du\u0161evnih motnjah nezadostno. Najbolj raz\u0161irjena prepri\u010danja \u2013 ljudje z du\u0161evno motnjo so nevarni, te\u017eave si povzro\u010dajo sami in z njimi je te\u017eko komunicirati \u2013 izhajajo iz pomanjkanja znanja. Stigma je globoko zakoreninjena tudi v na\u0161i nezmo\u017enosti, da bi sprejeli ljudi, ki odstopajo od tega, kar imamo za \u00bbnormalno\u00ab. To je lahko povezano z barvo ko\u017ee, kulturnimi ali verskimi prepri\u010danji ali celo na\u010dinom obla\u010denja. V primeru shizofrenije je to lahko povezano s tem, kako vidijo svet ali kako se obna\u0161ajo zaradi motnje. Ljudje, ki so druga\u010dni (tj. ne pripadajo isti dru\u017ebeni skupini kot mi), imajo obi\u010dajno predsodke.<br><br>Po definiciji je predsodek vnaprej\u0161nje prepri\u010danje, ki ne temelji na razumu ali resni\u010dnih izku\u0161njah. V nekaterih primerih so predsodki dejansko koristni. Tako smo na primer nagnjeni k temu, da hitro ocenjujemo okolico ter hitro oblikujemo predpostavke in posplo\u0161itve. Tak\u0161na posplo\u0161evanja so bistvenega pomena, saj nam omogo\u010dajo predvideti, poenostaviti in kategorizirati na\u0161 svet. Te\u017eava se pojavi pri prevzemanju nepravi\u010dnih negativnih prepri\u010danj o dolo\u010denih posameznikih ali njihovih skupinah in kategoriziranju \u00bbnjih\u00ab kot tistih, ki imajo podobne zna\u010dilnosti.<br><br>Pomembno vlogo pri stigmatizaciji du\u0161evnega zdravja imajo tudi mediji.<br>Novinarska poro\u010dila pogosto utrjujejo \u0161kodljive stereotipe, saj du\u0161evne motnje povezujejo z nasilnim vedenjem ali prikazujejo posameznike s te\u017eavami z du\u0161evnim zdravjem kot nevarne, kriminalne, zlobne ali invalidne.<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-separator-rea-separator-block rea-separator-block front\"><div class=\"rea-separator-block__content\"><hr class=\"rea-separator-block__separator\"><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 id=\"strongmiti-in-napane-predstave-o-shizofrenijistrong\" class=\"content-title \"><strong>Miti in napa\u010dne predstave o shizofreniji<\/strong><\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">\u201cLJUDJE S SHIZOFRENIJO SO NASILNI ALI NEVARNI.\u201d<br>Zaradi na\u010dina, kako so prikazani v literaturi ali medijih, so ljudje s shizofrenijo obravnavani kot nestanovitni ali nevarni. Vendar velika ve\u010dina ni nasilna. Nasprotno, pogosto so \u017ertve nasilja zaradi svojega nenavadnega vedenja in strahu, ki ga vzbujajo pri drugih. Seveda obstajajo izjeme.<br><br>Nezdravljena shizofrenija lahko s\u010dasoma pove\u010duje mo\u017enost nasilnosti, zloraba alkohola in drog pa lahko prav tako vodi k agresivnej\u0161emu vedenju.<br><br>\u201cSHIZOFRENIJA JE IZKLJU\u010cNO GENETSKO POGOJENA\u201c<br><br>Pri shizofreniji je mo\u010dno prisotna genetska komponenta in motnja se obi\u010dajno prena\u0161a z enega dru\u017einskega \u010dlana na drugega.<br>Vendar so geni le majhen del slike, kot so pokazale \u0161tudije enojaj\u010dnih dvoj\u010dkov. \u010ceprav ne vemo natan\u010dno, kako se shizofrenija razvije, je po na\u0161em sedanjem vedenju posledica zapletene interakcije med geni in vrsto drugih dejavnikov, kot so stres, hormonske spremembe in zloraba drog.<br><br>\u201cSHIZOFRENIJA JE POSLEDICA SLABE VZGOJE.\u201c<br><br>Ve\u010dji del20. stoletja je obstajalo prepri\u010danje, da shizofrenijo povzro\u010da slaba vzgoja. Menili so, da so travmati\u010dne izku\u0161nje v zgodnjem otro\u0161tvu vzrok za pojav shizofrenije pri najstnikih. Krivili so predvsem matere. Teorija je bila \u0161kodljiva tako za bolnike kot za njihove dru\u017eine in je prispevala k dru\u017ebeni stigmatizaciji. Prav tako je vzbujala ob\u010dutke krivde in ni pripomogla k razumevanju motnje. \u010ceprav je zloraba v otro\u0161tvu lahko dejavnik tveganja, ni dokazov, da bi neposredno povzro\u010dila shizofrenijo.<br><br>\u201cPRI SHIZOFRENIJI GRE LE ZA HALUCINACIJE.\u201c<br><br>Ljudje s shizofrenijo imajo pogosto halucinacije in blodnje. Vendar pa to niso edini simptomi motnje. Drugi simptomi so pomanjkanje motivacije, dezorganiziran govor ali zmanj\u0161ana sposobnost izra\u017eanja \u010dustev. Napa\u010dno prepri\u010danje je verjetno posledica dejstva, da so halucinacije veliko bolj vidne in imajo lahko ve\u010dji vpliv na ljudi, ki jih ne poznajo.<br><br>\u201cZDRAVILA ZA SHIZOFRENIJO SO LE POMIRJEVALA.\u201c<br><br>Zgodnja antipsihoti\u010dna zdravila so imela nekatere ne\u017eelene u\u010dinke, zaradi katerih so ljudje postali umirjeni in bolj letargi\u010dni. Ti antipsihotiki so bili zavajajo\u010de poimenovani \u00bbmo\u010dna pomirjevala\u00ab in ta izraz se \u0161e vedno uporablja, kar povzro\u010da zmedo. Z razvojem sodobnih na\u010dinov zdravljenja so se ti ne\u017eeleni u\u010dinki mo\u010dno zmanj\u0161ali. Antipsihotiki, ki so trenutno v uporabi, so vse bolj specifi\u010dni in selektivni.<br><br>\u201cLJUDJE S SHIZOFRENIJO MORAJO BITI HOSPITALIZIRANI.\u201c<br>Predvsem zaradi medijskega prikazovanja je raz\u0161irjeno napa\u010dno prepri\u010danje, da morajo biti ljudje s shizofrenijo hospitalizirani za dalj\u0161a obdobja. Dejansko je bila shizofrenija zaradi napredka v mo\u017enostih zdravljenja v letih prej\u0161njega stoletja deinstitucionalizirana.<br><br>Zato se vse ve\u010d bolnikov zdravi doma. \u010ceprav je motnja lahko iz\u010drpavajo\u010da in je v dolo\u010denih obdobjih potrebna hospitalizacija, lahko ljudje s shizofrenijo z zdravljenjem ustrezno funkcionirajo pri vsakodnevnih dejavnostih in \u017eivijo bogato in smiselno \u017eivljenje.<br><br>\u201cSHIZOFRENIJA POMENI VE\u010c OSEBNOSTI.\u201c<br><br>To je eden najpogostej\u0161ih mitov o shizofreniji. Zdi se, da ta zmeda izvira iz gr\u0161ke besede shizofrenija, ki dobesedno pomeni \u00bbrazcepljen um\u00ab. Vendar se izraz dejansko nana\u0161a na \u00bbrazcep\u00ab med mislimi, \u010dustvi in vedenjem. Obstaja tudi napa\u010dno prepri\u010danje, da glasovi, ki jih sli\u0161ijo ljudje s shizofrenijo, prihajajo od drugih osebnosti v njih. \u010ceprav shizofrenija spreminja na\u010din razmi\u0161ljanja, ne pomeni ve\u010d osebnosti.<br><br>Kaj lahko storimo v zvezi s stigmo?<br>V ameri\u0161ki \u0161tudiji, ki je bila izvedena na 200.000 osebah z du\u0161evno motnjo, jih je le 25 % menilo, da so drugi do njih skrbni in so\u010dutni, kar ka\u017ee na pomanjkanje podpore, ki jo \u010dutijo.<br>Prvi korak pri zmanj\u0161evanju stigme je pove\u010danje samospo\u0161tovanja posameznikov, ki \u017eivijo s shizofrenijo. Njihova sposobnost verjeti vase je zaradi motnje, pa tudi zaradi stigmatizacije, mo\u010dno okrnjena.<br><br>Krepitev njihove samozavesti bo temelj, na katerem bodo lahko ponovno zgradili svoje \u017eivljenje. Posameznikom bo to zagotovilo notranjo mo\u010d, ki jim bo pomagala pri \u0161tevilnih izzivih, ki jih \u010dakajo.<br><br>Ljudje s shizofrenijo potrebujejo ve\u010d razumevanja, so\u010dutja in izobra\u017eevanja o du\u0161evnem zdravju. \u017delijo si, da bi drugi vedeli, da niso sami krivi za svoje simptome. \u017delijo tudi, da bi \u00bbdrugi\u00ab verjeli v uspeh njihovega okrevanja.<br><br>\u017delijo, da bi \u00bbdrugi\u00ab RAZUMELI, da du\u0161evna motnja ne pomeni, da so manj sposobni ali inteligentni. In ne nazadnje \u017eelijo, da bi \u00bbdrugi\u00ab vedeli, da du\u0161evna motnja ne pomeni nujno, da so nasilni.<br>Odpravite svoje predsodke Zaradi na\u010dina delovanja na\u0161e dru\u017ebe smo vsi tako ali druga\u010de izpostavljeni predsodkom do ljudi z du\u0161evnimi motnjami. \u017de v otro\u0161tvu vidimo in sli\u0161imo skoraj izklju\u010dno negativne stereotipe, ki so povezani s psihiatri\u010dnimi motnjami.<br>Skrb za osebo s shizofrenijo pomeni, da se lahko znajdete v situacijah, ki potrjujejo nekatere od teh predsodkov.<br>Vendar so predsodki skoraj vedno napa\u010dni, saj posplo\u0161ujejo dogodke, ki se zgodijo redko ali pa sploh ne. Preden lahko poskrbite za osebo s shizofrenijo in ji nudite podporo, ki jo potrebuje, morate odpraviti svoje predsodke.<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-illustration-rea-illustration-block rea-illustration-block front\"><img class=\"illustration-bg\" alt=\"\"><div class=\"rea-illustration-block__content\"><div class=\"rea-illustration-block__image image-wrapper\"><a href=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/what-can-we-do-about-stigma.jpg\" rel=\"noopener noreferrer nofollow\" target=\"_blank\" class=\"\"><img decoding=\"async\" class=\"illustration center\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/what-can-we-do-about-stigma.jpg\" style=\"max-width: 100%\"><img decoding=\"async\" class=\"rea-mobile illustration-mobile\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/what-can-we-do-about-stigma.jpg\"><\/a><\/div><p class=\"rea-site__caption caption-text align-center\"><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-separator-rea-separator-block rea-separator-block front\"><div class=\"rea-separator-block__content\"><hr class=\"rea-separator-block__separator\"><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 id=\"strongstrongmo-znanjastrongstrong\" class=\"content-title \"><strong><strong>Mo\u010d znanja<\/strong><\/strong><\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">Eden najpomembnej\u0161ih na\u010dinov, kako se lahko znebite predsodkov, je pridobivanje znanja. Izobra\u017eujte se. Spoznajte shizofrenijo. Poi\u0161\u010dite \u010dim ve\u010d informacij o simptomih motnje, njenem morebitnem vplivu na \u017eivljenje va\u0161ega bli\u017enjega in o tem, kako lahko \u010dim ve\u010d potegnete iz dane situacije. Ta priro\u010dnik je odli\u010den za\u010detek! Ve\u010d boste izvedeli o shizofreniji, ve\u010d boste lahko storili, da bi pomagali.<br>Pogovorite se s strokovnjaki s podro\u010dja zdravstvenega varstva. Berite knjige in si oglejte izobra\u017eevalne videoposnetke.<br>Na spletnih straneh znanih zdravstvenih organizacij in zdru\u017eenj oskrbovalcev lahko poi\u0161\u010dete dragocene informacije. \u010ceprav je shizofrenija \u0161e vedno do dolo\u010dene mere tabu tema, je na voljo veliko odli\u010dnih virov, iz katerih lahko izveste ve\u010d o njej.<br>U\u010denje o motnji vam bo dalo mo\u010d. Z njo boste pridobili samozavest, ki jo potrebujete za premagovanje te\u017eav, ki jih prina\u0161a skrb za osebo s shizofrenijo. Razumevanje motnje vam bo pomagalo tudi pri oblikovanju strategije, kako se z njo spopasti.<br><br><strong>Priporo\u010deni viri<\/strong><br>Svetovna zdravstvena organizacija<br>https:\/\/www.who.int\/news-room\/<br>fact-sheets\/detail\/schizophrenia<br>Ameri\u0161ko psihiatri\u010dno zdru\u017eenje<br>https:\/\/www.psychiatry.org\/<br>patients-families\/schizophrenia<br>EUFAMI (Evropska zveza zdru\u017eenj<br>dru\u017ein oseb z du\u0161evnimi boleznimi)<br>http:\/\/eufami.org<br>Global Alliance of Mental Illness<br>Advocacy Networks-Europe<br>(GAMIAN-Europe)<br>https:\/\/www.gamian.eu<br><br><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 id=\"strongstrongvedno-imejte-v-mislih-osebo-in-nebrmotnjestrongstrong\" class=\"content-title \"><strong><strong>Vedno imejte v mislih osebo in ne<br>motnje<\/strong><\/strong><\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">Kljub vsem izzivom, ki jih povzro\u010da shizofrenija, je pomembno, da ne zavra\u010damo osebe, ki se skriva za motnjo. Osredoto\u010dite se na pozitivne stvari. Du\u0161evna motnja je le del neke \u0161ir\u0161e slike. Poleg simptomov in vsakodnevnih te\u017eav je oseba, za katero skrbite, \u0161e vedno oseba, ki jo poznate \u2013 va\u0161 star\u0161, sorojenec ali ljubljena oseba, ki se zdaj bori z motnjo.<br><br>Pomembno je tudi, da simptomov ne zamenjujemo z osebnostnimi lastnostmi ali da nezmo\u017enosti delovanja ne zamenjujemo s pomanjkanjem volje.<br>Ker motnja spremeni na\u010din razmi\u0161ljanja in dojemanja sveta, se ljudem s shizofrenijo nekateri vidiki \u017eivljenja morda ne zdijo ve\u010d tako pomembni kot prej.<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 id=\"strongstrongstrongostanite-trdni-vprio-predsodkov-od-zunajstrongstrongstrong\" class=\"content-title \"><strong><strong><strong>Ostanite trdni vpri\u010do predsodkov od zunaj<\/strong><\/strong><\/strong><\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">Ko se soo\u010dite s predsodki v svojem bli\u017enjem okolju, tj. pri dru\u017einskih \u010dlanih, prijateljih ali sodelavcih, lahko za soo\u010denje uporabite \u0161tiri strategije. Ne pozabite, da nekatere od teh strategij morda ne bodo dolgoro\u010dno koristne.<br><br>UMIK IZ DRU\u017dBE<br><br>Po postavitvi diagnoze shizofrenije se boste morda najprej umaknili iz vseh dru\u017eabnih dejavnosti in se posvetili le osebi, za katero skrbite. Razlogov za to je lahko ve\u010d \u2013 od ob\u010dutka sramu in \u017eelje, da bi se izognili stigmatiziranju ljudi, do prepri\u010danja, da boste to zmogli sami. Ne glede na razlog s tem zmanj\u0161ate zelo pomembno socialno podporo dru\u017eine in bli\u017enjih prijateljev. To bo neizogibno pove\u010dalo breme, ki ga nosite sami.<br><br>SKRIVANJE<br><br>Razumljivo je, da boste v dolo\u010denih socialnih stiskah morda \u017eeleli diagnozo tajiti. To pa lahko vodi v strah pred razkritjem in ob\u010dutek sramu, ko je va\u0161a skrivnost odkrita.<br>Vseeno pa imate pravico do odlo\u010danja o tem, kdo v va\u0161i bli\u017enji okolici naj ve oziroma ne ve o motnji in koliko informacij \u017eelite deliti. Razmislite o prednostih in slabostih v vsakem posameznem primeru.<br><br>ORGANIZIRANJE SRE\u010cANJ<br><br>Pomembna ovira za odpravo dru\u017ebene stigme je dejstvo, da ljudje redko pridejo v stik s stigmatiziranimi posamezniki, kar povzro\u010da pomanjkanje empatije.<br>Tudi kadar pride do stika, ta pogosto vklju\u010duje stereotipne predstave o osebah z du\u0161evno motnjo \u2013 na primer stik z brezdomcem z dezorganiziranim govorom na ulici \u2013 kar le \u0161e okrepi negativne asociacije. Vendar pa se stvari spremenijo, \u010de do stika pride v razmerah, v katerih sta razmerje mo\u010di in status pribli\u017eno enaka.<br>Predstavljajte si na primer, da ste na ve\u010derjo povabili nekaj bli\u017enjih prijateljev, ki se bodo lahko pogovarjali z va\u0161im bli\u017enjim, ki ima shizofrenijo.<br><br>Tak\u0161na interakcija veliko bolj prispeva k ustvarjanju pozitivnega odnosa in zmanj\u0161evanju stigmatizacije. Pogostej\u0161e so te interakcije, bolj lahko zmanj\u0161ajo negativno dojemanje stigmatiziranih posameznikov. So tudi odli\u010dna prilo\u017enost za spreminjanje mitov o shizofreniji in du\u0161evnih motnjah na splo\u0161no.<br><br>IZOBRA\u017dEVANJE<br><br>Najpomembnej\u0161i ukrep pri spopadanju s stigmo je izobra\u017eevanje ljudi iz va\u0161ega osebnega okolja, ki ka\u017eejo stigmatizirajo\u010d odnos. Povejte jim, kaj motnja pomeni, kako vpliva na osebo, za katero skrbite, in kak\u0161no zdravljenje je potrebno.<br>Ker stigma prizadene ne le osebe s shizofrenijo, temve\u010d tudi njihove dru\u017eine in skrbnike, jim povejte, kaj za vas pomeni skrbeti za osebo s shizofrenijo. Bolj kot du\u0161evna motnja ostaja skrita, bolj ljudje mislijo, da se je je treba sramovati. Ne pozabite pa se prepri\u010dati, da va\u0161 bli\u017enji ne bo imel ni\u010d proti temu, da se o njegovem stanju pogovarjate z drugimi.<br>Tudi pri izobra\u017eevalnih pogovorih lahko prilagodite globino informacij odvisno od tega, koliko jih \u017eelite deliti. Izogibajte se preve\u010d strokovnim izrazom in poskrbite, da bo pogovor prijazen.<br><br>Poskusite biti tudi empati\u010dni in razumeti stali\u0161\u010de sogovornika. Ne pozabite, da njihovi predsodki morda niso dobro premi\u0161ljeni, temve\u010d so posledica neinformiranosti.<br><br>Na primer, ko izve za diagnozo, lahko va\u0161 prijatelj ali sorodnik k vam pristopi z naslednjimi besedami:<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-illustration-rea-illustration-block rea-illustration-block front has-background\"><img decoding=\"async\" class=\"illustration-bg\" alt=\"\" src=\"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/Screenshot_6.png\"><div class=\"rea-illustration-block__content\"><div class=\"rea-illustration-block__image image-wrapper\"><a href=\"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/Screenshot_6.png\" rel=\"noopener noreferrer\" target=\"_blank\" class=\"\"><img decoding=\"async\" class=\"illustration center\" alt=\"\" src=\"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/Screenshot_6.png\" style=\"max-width: 100%\"><img decoding=\"async\" class=\"rea-mobile illustration-mobile\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Schermata-2023-12-13-alle-15.18.44.jpg\"><\/a><\/div><p class=\"rea-site__caption caption-text align-center\">Image caption.<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-references-rea-references-block rea-references-block front\"><div class=\"rea-references-block__references\"><p class=\"references-title\">References<\/p><ol class=\"references-list\"><li>Economou M, Bechraki A, Charitsi M. The stigma of mental illness: A historical overview and conceptual approaches. Psychiatriki. 2020 Jan-Mar;31(1):36-46. Greek, Modern. doi: 10.22365\/ jpsych.2020.311.36. PMID: 32544075.<\/li><li>Hatzenbuehler, Mark L. Structural stigma: Research evidence and implications for psychological science. The American psychologist vol. 71,8 (2016): 742-751. doi:10.1037\/amp0000068<\/li><li>Kobau R, Zack MM, et al. Attitudes toward mental illness: results from the Behavioral Risk Factor Surveillance System. Mental Health Program, United States. Substance Abuse and Mental Health Services Administration., editors. 2012; Available from: <a href=\"https:\/\/stacks.cdc.gov\/view\/cdc\/22179\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">https:\/\/stacks.cdc.gov\/view\/cdc\/22179<\/a><\/li><li>Maharjan S., Panthee, B. Prevalence of self-stigma and its association with self-esteem among psychiatric patients in a Nepalese teaching hospital: a cross-sectional study. BMC Psychiatry 19, 347 (2019). <a href=\"https:\/\/doi.org\/10.1186\/s12888-019-2344-8\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">https:\/\/doi.org\/10.1186\/s12888-019-2344-8<\/a><\/li><li>Leamy M, Bird V, Le Boutillier C, Williams J, Slade M. Conceptual framework for personal recovery in mental health: systematic review and narrative synthesis. Br J Psychiatry. 2011 Dec;199(6):445-52. doi: 10.1192\/ bjp.bp.110.083733. PMID: 22130746.\u00a0<\/li><li>Miller, Del D. Atypical antipsychotics: sleep, sedation, and efficacy. Primary care companion to the Journal of clinical psychiatry vol. 6,Suppl 2 (2004): 3-7\u00a0<\/li><li>Harrow M. Do Patients with Schizophrenia Ever Show Periods of Recovery? A 15-Year Multi-Follow-up Study. Schizophrenia Bulletin vol. 31 no. 3 pp. 723\u2013734, 2005 doi:10.1093\/schbul\/sbi026<\/li><\/ol><\/div><\/div>\n\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front rea-share-block\" style=\"margin-bottom:30px;text-align:center;\">\n\t\t<div class=\"\">\n\t\t\t<span style=\"display:block;margin-bottom:10px;font-size:20px;\">Share<\/span>\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.facebook.com\/sharer\/sharer.php?u=https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3224\" class=\"facebook-share\" target=\"_blank\"><\/a>\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.linkedin.com\/shareArticle?mini=true&#038;url=https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3224\" class=\"linkedin-share\" target=\"_blank\"><\/a>\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Share<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3386,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"rea_page_title_signed_in_meta_block_field":"","rea_page_title_signed_out_meta_block_field":"","rea_page_description_signed_in_meta_block_field":"","rea_page_description_signed_out_meta_block_field":"","rea_page_footer_id_meta_block_field":"","rea_page_footer_date_meta_block_field":"","footnotes":""},"class_list":["post-3224","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3224","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3224"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3224\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3476,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3224\/revisions\/3476"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3386"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3224"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}