{"id":3294,"date":"2024-05-30T13:09:08","date_gmt":"2024-05-30T12:09:08","guid":{"rendered":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/?page_id=3294"},"modified":"2025-12-19T08:04:49","modified_gmt":"2025-12-19T07:04:49","slug":"soocanje-s-custvi","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/soocanje-s-custvi\/","title":{"rendered":"Soo\u010danje s \u010dustvi"},"content":{"rendered":"\n<div class=\"wp-block-rea-inpage-nav-rea-inpage-nav-block rea-inpage-nav-block front has-margin\"><div class=\"rea-inpage-nav-block__image\" style=\"background-image: url(https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2019\/03\/wooden.png)\"><img decoding=\"async\" class=\"inpage-nav-background\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2019\/03\/wooden.png\"><\/div><div class=\"rea-inpage-nav-block__content\"><div class=\"rea-inpage-nav-block__content--wrapper\"><div class=\"text-wrapper\"><h2 class=\"inpage-nav-title\">Soo\u010danje s \u010dustvi<\/h2><ul class=\"inpage-nav-list\"><\/ul><\/div><div class=\"section-nav\"><h4 class=\"section-nav--title\">V tem razdelku<\/h4><div class=\"section-nav--nav-items js-inpage-nav-items\"><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-illustration-rea-illustration-block rea-illustration-block front\"><img class=\"illustration-bg\" alt=\"\"><div class=\"rea-illustration-block__content\"><div class=\"rea-illustration-block__image image-wrapper\"><a href=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/emotions.png\" rel=\"noopener noreferrer nofollow\" target=\"_blank\" class=\"\"><img decoding=\"async\" class=\"illustration left\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/emotions.png\" style=\"max-width: 70%\"><img decoding=\"async\" class=\"rea-mobile illustration-mobile\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/emotions.png\"><\/a><\/div><p class=\"rea-site__caption caption-text align-left\"><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">Skrb za osebo s shizofrenijo je te\u017eka naloga, ki zahteva ogromno \u010dasa, energije in predanosti. \u010ce pustimo ob strani vsakodnevne te\u017eave, lahko skrbni\u0161tvo na povr\u0161je prikli\u010de tudi NAJRAZLI\u010cNEJ\u0160A \u010cUSTVA. Nekatera od teh \u010dustev so prisotna \u017ee od samega za\u010detka, saj se mnogi skrbniki nepri\u010dakovano znajdejo v tej vlogi, prilagajanje pa je lahko zelo stresno. Druga \u010dustva pridejo na povr\u0161je \u0161ele, ko \u017ee nekaj \u010dasa skrbite za osebo z du\u0161evno motnjo. <br><br>Kot skrbnik lahko do\u017eivljate tako POZITIVNA KOT NEGATIVNA \u010cUSTVA. V\u010dasih lahko skrbni\u0161tvo prina\u0161a globok ob\u010dutek zadovoljstva in povezanosti, spo\u0161tovanja, empatije, veselja in hvale\u017enosti. Drugi\u010d pa se lahko pojavijo ob\u010dutki krivde, jeze, sramu, strahu, tesnobe, osamljenosti ali razo\u010daranja. Ob\u010dutili boste tudi razo\u010daranje, nepotrpe\u017eljivost, pomanjkanje hvale\u017enosti, ljubosumje, razdra\u017eljivost in preobremenjenost. Lahko se pojavijo nasprotujo\u010da si \u010dustva, na primer hkratno do\u017eivljanje ljubezni in zamere; ta \u010dustva se lahko vsakodnevno pojavljajo na razli\u010dne na\u010dine.<br><br>Do\u017eivljanje vseh teh \u010dustev je lahko IZ\u010cRPAVAJO\u010cE, in \u010de jih ne spremljate pozorno, vas bodo iz\u010drpala. Morda mislite, da se vam to ne bo zgodilo, ker imate osebo, za katero skrbite, radi. Toda \u010dez nekaj \u010dasa se pojavijo negativna \u010dustva, ki jih obi\u010dajno zakopljemo. Dolgoro\u010dno lahko fizi\u010dno in \u010dustveno iz\u010drpajo tudi najbolj predane skrbnike. <br><br>Kako se lahko izognete izgorelosti in preobremenjenosti? Pomembno je, da veste, da se POGOSTO zgodi, da do\u017eivljamo \u0161irok spekter \u010dustev, tudi negativnih. Vsako va\u0161e pozitivno ali negativno \u010dustvo v zvezi z oskrbo je popolnoma razumno in pomembno, poleg tega pa je dovoljeno in pri\u010dakovano. Vsa ta \u010dustva pomenijo, da ste \u010dlovek.<br><br>Ne posku\u0161ajte se jim izogniti. Ignoriranje ob\u010dutkov in prepri\u010devanje, da morate ostati \u00bbmo\u010dni\u00ab zaradi svoje ljubljene osebe ali celotne dru\u017eine, ni re\u0161itev. Ve\u010dina psihologov se strinja, da izogibanje \u010dustvom ni znak mo\u010di; pravzaprav je potrebnega ve\u010d poguma, da se s \u010dustvi soo\u010dimo, kot da se jim izogibamo.<br><br>Sprejemanje lastnih \u010dustev je tudi BOLJ ZDRAVO. S priznavanjem in izra\u017eanjem \u010dustev lahko postanete telesno in du\u0161evno bolj odporni na stres in oku\u017ebe. Nasprotno pa lahko zadr\u017eevanje \u010dustev v sebi oslabi va\u0161 imunski sistem in vas izpostavi ve\u010djemu tveganju za bolezni, kot so bolezni srca, rak ali sladkorna bolezen. \u010ce niste pozorni na svoja \u010dustva in jih ne izra\u017eate, lahko to vodi v te\u017eave s spanjem, prenajedanje, zlorabo drog, depresijo in tesnobo.<br><br>SPOZNAJTE SVOJA \u010cUSTVA IN JIH IZKORISTITE V SVOJO KORIST. Namesto da se izogibate \u010dustvom, jih lahko uporabite za u\u010denje novih stvari o sebi in svoji ljubljeni osebi. Ko si dovolite imeti \u010dustva in spoznate, da va\u0161a \u010dustva ne nadzorujejo va\u0161ih dejanj, se bodo negativna \u010dustva umirila ali pa jih boste la\u017eje obvladovali. Dolgoro\u010dno boste tako lahko bolje poskrbeli za svojo ljubljeno osebo, hkrati pa boste lahko poskrbeli tudi zase.<br><br>Ker je vsaka izku\u0161nja s skrbni\u0161tvom druga\u010dna, NI \u00bbPRAVILNIH\u00ab OZIROMA \u00bbNAPA\u010cNIH\u00ab OB\u010cUTKOV. Da bi zagotovili najbolj\u0161o mo\u017eno oskrbo, je koristno poznati vrste ob\u010dutkov, ki se lahko pojavijo, na\u010dine njihovega odkrivanja in strategije za njihovo obvladovanje. Namen naslednjih strategij je pomagati pri obvladovanju zapletenih \u010dustev, s katerimi se vsakodnevno sre\u010dujejo \u0161tevilni skrbniki.<br><br>\u010ceprav je skrbni\u0161tvo ve\u010dinoma zahtevno, je lahko tudi KORISTNA IZKU\u0160NJA. \u010ce si dovolite do\u017eivljati pozitivna \u010dustva, se ne pretvarjajte, da vam ni te\u017eko ali da niste pod stresom. Prav tako se ne gre pretvarjati, da ne do\u017eivljate negativnih \u010dustev, saj so ta normalna in validna. Vendar pa lahko poleg negativnih \u010dustev do\u017eivljate tudi pozitivna \u010dustva, celo ob velikem stresu. Pozitivna \u010dustva imajo edinstvene koristi, ki so neodvisne od u\u010dinkov negativnih \u010dustev. \u010ce si dovolite OSREDOTO\u010cITI SE NASE, \u010detudi za le nekaj minut na dan, boste lahko u\u017eivali v pozitivnih trenutkih in ne boste dopustili, da skrbni\u0161tvo prevlada v vseh vidikih va\u0161ega \u017eivljenja.<br><br>Do\u017eivljanje pozitivnih in koristnih \u010dustev ima \u0161tevilne koristi tako za vas kot za va\u0161o ljubljeno osebo, saj zmanj\u0161uje telesne posledice stresa in lahko obema podalj\u0161a \u017eivljenje. Poleg tega smo \u00bbprogramirani\u00ab, da skrb za potrebe drugih zmanj\u0161a na\u0161o tesnobo. Krepitev pozitivnih stvari lahko pove\u010da va\u0161 nabor osebnih virov za la\u017eje spopadanje s te\u017eavami in izzivi. Prav tako lahko postanete bolj\u0161i skrbnik in izbolj\u0161ate svoj odnos z osebo, za katero skrbite.<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-separator-rea-separator-block rea-separator-block front\"><div class=\"rea-separator-block__content\"><hr class=\"rea-separator-block__separator\"><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 id=\"kako-se-osredotoiti-na-pozitivnebrstvari\" class=\"content-title \">Kako se osredoto\u010diti na pozitivne<br>stvari?<\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">Z u\u010denjem ve\u0161\u010din pozitivnega \u010dustvovanja lahko dose\u017eete ve\u010d pozitivnih \u010dustev in omilite tesnobo. Z vsakodnevnim izvajanjem teh spretnosti boste naredili velik korak na svojem potovanju skrbnika, ki bo polno nagrad.<br><br>OPAZITE POZITIVNE STVARI.<br><br>Bodite pozorni na pozitivne stvari v svojem \u017eivljenju, namesto da se osredoto\u010date na negativne.<br><br>IZKORISTITE POZITIVNE DOGODKE.<br><br>U\u017eivajte v pozitivnih ob\u010dutkih in jih delite z drugimi, si jih zapisujte in se kasneje spominjajte dogodka.<br><br>VADITE ZAVEDANJE. Zavedajte se, da ste prisotni, in ne ozirajte se na presojo. Zavedanje lahko vklju\u010dite v najosnovnej\u0161e vsakodnevne dejavnosti, kot sta umivanje zob ali pomivanje posode.<br><br>ZAVEDAJTE SE SVOJIH PREDNOSTI. Zavedanje, da imate osebne vire in kako lete uporabiti v \u017eivljenju, bo zelo zmanj\u0161alo ob\u010dutek nemo\u010di.<br><br>POSTAVITE DOSEGLJIVE CILJE. Zastavite si zahtevne cilje, vendar ne pretirano te\u017eke, temve\u010d le toliko, da boste lahko ob\u010dutili dose\u017eek in uspeh, ne da bi bili preobremenjeni.<br><br>So\u010dutje<br><br>So\u010dutje je sposobnost osebe, da so\u010dustvuje s trpljenjem druge osebe, kar pa obi\u010dajno spremlja mo\u010dna \u017eelja po laj\u0161anju tega trpljenja. Med vsemi stvarmi, ki jih delate kot skrbnik, je vzpostavitev SO\u010cUTNEGA STIKA z ljubljeno osebo verjetno najpomembnej\u0161a. To je bistvo skrbni\u0161tva.<br><br>So\u010dutje posameznikom omogo\u010da, da odprejo svoje srce za druge in vzpostavijo iskreno komunikacijo. \u010ce oskrbo bli\u017enjega izvajate s so\u010dutjem, s tem gradite zaupanje in s svojim bli\u017enjim vzpostavljate globlji in pristnej\u0161i odnos. Za vas lahko to spremeni celotno izku\u0161njo oskrbe iz zahtevne v koristno. Za oskrbovanca pa predstavlja pomemben pozitiven vpliv na kakovost njegovega \u017eivljenja.<br><br>So\u010dutje do ljubljene osebe lahko poka\u017eete na ve\u010d na\u010dinov: z majhnimi prijaznimi dejanji, s tem, da ji resni\u010dno posvetite svoj \u010das, ali s tem, da vidite osebo, ki se skriva za motnjo. Najpomembnej\u0161e pa je, da STE PRISOTNI IN RESNI\u010cNO POSLU\u0160ATE<br>.<br><br>Spo\u0161tovanje<br><br>\u017delja po spo\u0161tovanju in dostojanstvu je ena od na\u0161ih najpomembnej\u0161ih \u010dlove\u0161kih potreb. \u010ceprav je pomo\u010d bli\u017enjemu pri ohranjanju dostojanstva pomembna, lahko storite marsikaj, da mu zagotovite zaslu\u017eeno spo\u0161tovanje.<br><br>SPO\u0160TUJTE NJEGOVO ZASEBNOST.<br>Osebe s shizofrenijo ve\u010dinoma \u017eivijo v istem gospodinjstvu kot njihovi skrbniki. To ima veliko prednosti, vendar lahko pove\u010da tudi njihov stres, \u010de menijo, da posegate v njihov zasebni prostor, ste pretirano za\u0161\u010ditni\u0161ki ali posku\u0161ate upravljati vse vidike njihovega \u017eivljenja.<br>Poleg fizi\u010dne zasebnosti morate spo\u0161tovati tudi njihovo \u010dustveno zasebnost in brez njihovega dovoljenja z drugimi ne smete govoriti o zaupnih informacijah.<br><br>SPO\u0160TUJTE NJIHOVO PRAVICO DO IZBIRE.<br>Naj ima va\u0161 bli\u017enji ob\u010dutek nadzora nad svojim \u017eivljenjem, na primer tako, da sam izbere, katere obleke bo nosil ali kaj bo jedel.<br>\u010ce se vam zdi, da bo to pomagalo, bli\u017enjemu poskusite ponuditi ve\u010d mo\u017enosti. \u010ce po va\u0161em mnenju njegova izbira ni pomembna, posku\u0161ajte razumeti razloge, zakaj je zanj pomembna. \u010ce se vam zdi, da je njegova izbira nevarna, ga posku\u0161ajte spodbuditi tako, da mu ponudite druge mo\u017enosti ali se pogajate o mo\u017enih re\u0161itvah.<br><br>VKLJU\u010cITE GA V ODLO\u010cITVE, POVEZANE Z NJEGOVO OSKRBO.<br>\u010ce odlo\u010ditve sprejemate brez sodelovanja bli\u017enje osebe, se ta lahko po\u010duti izlo\u010deno in podcenjeno. Poskrbite, da bo vklju\u010dena v razprave, ki vplivajo na njeno oskrbo. To bo pove\u010dalo njen ob\u010dutek, da je cenjena in da ima nadzor, s tem pa tudi okrepilo njeno zavzetost za zdravljenje.<br><br>POSLU\u0160AJTE JO. Tudi \u010de se te\u017eko izra\u017ea, prisluhnite, kaj va\u0161o ljubljeno osebo skrbi, vpra\u0161ajte jo za mnenje in jo posku\u0161ajte vklju\u010diti v pogovor.<br><br>\u010ce se va\u0161a bli\u017enja oseba po\u010duti spo\u0161tovano, to zmanj\u0161a njeno stisko in ob\u010dutek spro\u0161\u010denosti in udobja. Poleg tega spo\u0161tovanje zagotavlja vzajemno razumevanje, omogo\u010da bolj\u0161o komunikacijo in pomaga graditi mo\u010dnej\u0161o povezavo.<br><br>Hvale\u017enost<br><br>Te\u017eko je biti hvale\u017een, ko se zdi, da je vsak dan nov izziv. In s tem ni ni\u010d narobe. Biti hvale\u017een ne pomeni zanemariti dejstva, da je skrbni\u0161tvo lahko izjemno te\u017eka naloga. Gre za to, da vsak dan najdemo nekaj, za kar smo lahko hvale\u017eni. Ko vam to uspe, dobite druga\u010dno perspektivo in tola\u017eilno misel, da stvari niso ves \u010das slabe.<br><br>Hvale\u017enost lahko dela \u010dude\u017ee pri obnovi dobrega po\u010dutja in prina\u0161a \u0161tevilne koristi za va\u0161e du\u0161evno in telesno zdravje: zmanj\u0161uje stres, pomaga bolje spati in krepi va\u0161 imunski sistem. Hvale\u017enost vam pomaga tudi, da postanete bolj optimisti\u010dni in se osredoto\u010dite na to, kar imate, namesto na to, \u010desar nimate.<br><br>S\u010dasoma hvale\u017enost postane navada, ki izbolj\u0161a va\u0161 splo\u0161ni odnos. Najbolj\u0161i na\u010din za razvijanje te navade je vodenje dnevnika hvale\u017enosti. Vsak dan zapi\u0161ite vsaj eno stvar, zaradi katere ste bili tisti dan hvale\u017eni. Bodite pozorni tako na majhne kot velike stvari. Ko ste na tleh ali se po\u010dutite pod stresom, berite iz dnevnika, da si izbolj\u0161ate razpolo\u017eenje in spremenite perspektivo.<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-separator-rea-separator-block rea-separator-block front\"><div class=\"rea-separator-block__content\"><hr class=\"rea-separator-block__separator\"><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 id=\"strongteki-obutkistrong\" class=\"content-title \"><strong>Te\u017eki ob\u010dutki<\/strong><\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-illustration-rea-illustration-block rea-illustration-block front\"><img class=\"illustration-bg\" alt=\"\"><div class=\"rea-illustration-block__content\"><div class=\"rea-illustration-block__image image-wrapper\"><a href=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Challenging-feelings-.png\" rel=\"noopener noreferrer nofollow\" target=\"_blank\" class=\"\"><img decoding=\"async\" class=\"illustration left\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Challenging-feelings-.png\" style=\"max-width: 60%\"><img decoding=\"async\" class=\"rea-mobile illustration-mobile\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Challenging-feelings-.png\"><\/a><\/div><p class=\"rea-site__caption caption-text align-left\"><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\"><strong>Krivda<\/strong><br>Krivda je verjetno NAJPOGOSTEJ\u0160E \u010cUSTVO, ki ga lahko ob\u010dutite kot skrbnik. Vsi ob\u010dutimo krivdo, ko naredimo nekaj narobe. Ko skrbite za osebo s shizofrenijo, lahko krivda pride iz razli\u010dnih virov. Vendar pa je to obi\u010dajno povezano z dejstvom, da skrbniki po navadi, kadar gre kaj narobe, krivijo sami sebe. Krivda, ki jo do\u017eivljajo skrbniki, ima ve\u010d vidikov:<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-list-rea-list-block rea-list-block front\"><div class=\"rea-list-block__wrapper\"><div class=\"list-unordered list\"><p>ob\u010dutek krivde, da ne delajo dovolj ali da bi morali biti pri tem bolj\u0161i;<\/p><p>ob\u010dutek krivde, da ne pre\u017eivijo dovolj \u010dasa z osebo, za katero skrbijo;<\/p><p>ob\u010dutek krivde, da ne pre\u017eivijo dovolj \u010dasa z dru\u017eino;<\/p><p>ob\u010dutek krivde, da ne skrbijo zase; \u2022 ob\u010dutek krivde, da lastno dobrobit postavljajo na prvo mesto;<\/p><p>ob\u010dutek krivde, da so zaradi skrbi za drugo osebo pri delu neosredoto\u010deni;<\/p><p>ob\u010dutek krivde, da skrbijo za svojo kariero, ko pa imajo druge, za katere morajo skrbeti;<\/p><p>ob\u010dutek krivde, ker so svojo ljubljeno osebo dali v ustanovo ali oskrbovano stanovanje;<\/p><p>ob\u010dutek krivde, ker niso zadostno ukrepali, da bi razvoj motnje prepre\u010dili \u017ee na za\u010detku;<\/p><p>ob\u010dutek krivde, ker si \u017eelijo, da bi to izginilo; \u2022 ob\u010dutek krivde za vsa negativna \u010dustva, ki jih do\u017eivljajo<\/p><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">Razlog za tako pogost ob\u010dutek krivde pri skrbnikih je, da se pogosto obremenjujejo z mislimi, kot so \u00bbmoral bi\u00ab ali \u00bbmoram\u00ab, ki pa so si jih nalo\u017eili sami. Pogosto imajo precej jasno predstavo o tem, kako bi se morali obna\u0161ati ali ravnati, in se po\u010dutijo krive, kadar jim ne uspe ravnati v skladu s tem. Vendar ta slika ni vedno to\u010dna. Posledi\u010dno se pogosto pojavi ob\u010dutek krivde, ko se njihove vsakodnevne odlo\u010ditve ne ujemajo s tistimi, ki bi bile po njihovem mnenju \u00bbidealne\u00ab. Ne glede na vir je krivda lahko \u0161e posebej uni\u010dujo\u010de \u010dustvo, \u010de se krivite za napake, ki so najverjetneje domnevne, pretirane ali popolnoma \u010dlove\u0161ke.<br>\u00a0<br>Whatever the source, guilt can be a particularly destructive emotion if you are blaming yourself due to mistakes that are most likely either presumed, exaggerated, or purely human.<br>\u00a0<br><strong>Kako se spopasti s krivdo<\/strong><br>Najprej se nau\u010dite odpustiti sebi. Ne morete biti v vsakem trenutku popolni in imeti v vsakem trenutku nadzora nad vsem. Tudi \u010de imate najbolj\u0161e namene, so va\u0161 \u010das, sposobnosti, energija in sredstva omejeni. Zato se ne obremenjujte in poskrbite za najbolj\u0161o oskrbo, ki jo zmorete, pri tem pa si dovolite biti nepopolni.<br><br>Drugi\u010d, zni\u017eajte svoje standarde in postavite realne omejitve glede tega, kaj lahko dose\u017eete. Namesto da se po\u010dutite krive, ker ne storite dovolj, poglejte z druge strani in cenite razliko, ki jo vsak dan naredite v \u017eivljenju osebe, za katero skrbite. Spoznajte in sprejmite svoje omejitve. V nasprotnem primeru tvegate izgorelost skrbnika.<br><br>Kadar koli se pojavi ob\u010dutek krivde, se vpra\u0161ajte, kaj ga je lahko spro\u017eilo. Mogo\u010de je va\u0161 \u00bbbi moral\u00ab premo\u010dno usidran v va\u0161a prepri\u010danja? Pretirana vera v va\u0161e zmo\u017enosti? Najpomembnej\u0161e je, da se zavedate, da se ob\u010dutku krivde ne morete izogniti, in se sprijaznite s tem, da ne boste dosegli popolnosti.<br>\u00a0<br><strong>Sram<\/strong><br>Sram lahko opi\u0161emo kot stra\u0161en ob\u010dutek zadrege, ki ga povzro\u010di spoznanje lastnega neprimernega vedenja ali dejanj. Sram se obi\u010dajno pojavi zaradi neskladnosti z dru\u017ebenimi normami, krepi pa ga strah pred socialno izklju\u010denostjo.<br><br>\u010ceprav izraza \u00bbob\u010dutek krivde\u00ab in \u00bbsram\u00ab pogosto uporabljamo izmeni\u010dno, je med njima jasna razlika. Medtem ko krivda odra\u017ea va\u0161e ob\u010dutke o svojih dejanjih, o tem, kaj ste storili (ali niste storili) drugi osebi, sram odra\u017ea va\u0161e ob\u010dutke o sebi. Sram je bole\u010d ob\u010dutek, ker vas skrbi, kak\u0161ni se zdite drugim, in ni povezan z va\u0161imi dejanji.<br><br>Ob\u010dutek krivde, ki ga morda \u010dutite kot skrbnik, je posledica stigme, povezane s shizofrenijo, ki se ka\u017ee kot kritika ali sovra\u017enost ljudi, ki je ne razumejo. Hkrati pa je lahko va\u0161 sram posledica lastnih predsodkov in pomanjkljivega znanja o motnji. Star\u0161i mladih odraslih s shizofrenijo se pogosto sramujejo, \u010de pomislijo, da bi lahko motnjo prepre\u010dili, \u010de bi le bili bolj\u0161i star\u0161i.<br><br>Ne glede na vzrok sram povzro\u010da izogibanje in izolacijo od prijateljev, dru\u017eine in dru\u017ebe na splo\u0161no. \u0160e huje pa je, da sram vodi tudi v izogibanje zdravljenju: dru\u017eine oseb s shizofrenijo pogosto ne \u017eelijo poiskati pomo\u010di, da se ne bi po\u010dutile ujete in osramo\u010dene.<br><br>Na dolgi rok sram NEGATIVNO VPLIVA NA KAKOVOST VA\u0160EGA \u017dIVLJENJA, saj pove\u010duje tveganje za depresijo in tesnobo. Tak\u0161en neza\u017eeleni dogodek lahko negativno vpliva tudi na va\u0161 odnos z osebo, za katero skrbite. V najslab\u0161em primeru lahko to privede do neprijetnega okolja za vajin odnos, ki bo samo \u0161e poslab\u0161alo simptome va\u0161e ljubljene osebe.<br>\u00a0<br><strong>Kako se spopasti s sramom<\/strong><br>Najpomembnej\u0161i na\u010din, kako se lahko spopadete s sramom, ki ga povzro\u010da stigma, je, da izobra\u017eujete sebe in druge. U\u010denje o motnji in \u0161irjenje znanja bosta pomagala zmanj\u0161ati stigmatizacijo in ugodno vplivala na vas, osebo, za katero skrbite, in ljudi v va\u0161em osebnem okolju.<br><br>Glede sramu, ki ga morda \u010dutite kot star\u0161i, se morate nehati obto\u017eevati. Teorije, ki so ob diagnozi shizofrenije pri mladih odraslih krivdo pripisovale star\u0161em, so \u0161tevilne dru\u017eine ohromile z ob\u010dutki krivde in sramu, vendar je \u010das pokazal, da so bile napa\u010dne. Glede na na\u0161e sedanje razumevanje motnje ne morete storiti ni\u010desar, da bi jo kot star\u0161i prepre\u010dili.<br><br>Sprijazniti se morate, da ne glede na povezanost ali odnos, ki ga imate z osebo, za katero skrbite, ne morete kontrolirati njenega vedenja. V va\u0161i mo\u010di je, da sprejmete to realnost in ste do oskrbovanca so\u010dutni. Na ta na\u010din se boste lahko znebili sramu.<br>\u00a0<br><strong>Jeza<\/strong><br>Jeza je verjetno DRUGO NAJPOGOSTEJ\u0160E \u010cUSTVO, ki ga do\u017eivljate kot skrbnik. Veliko je situacij, ki lahko povzro\u010dijo ob\u010dutek jeze:<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-list-rea-list-block rea-list-block front\"><div class=\"rea-list-block__wrapper\"><div class=\"list-unordered list\"><p>ko vidite, da se va\u0161a ljubljena oseba spopada s te\u017eavami;<\/p><p>ko vidite, da je va\u0161a ljubljena oseba nerazumna ali bojevita;<\/p><p>razmi\u0161ljanje o prihodnosti, ki ste se ji morali odpovedati vi in va\u0161a ljubljena oseba;<\/p><p>ob\u010dutek ujetosti v situaciji, v kateri ste se nepri\u010dakovano zna\u0161li;<\/p><p>ob\u010dutek, da niste dovolj cenjeni za svoj vsakodnevni trud v vlogi skrbnika;<\/p><p>ob\u010dutek, da oseba, za katero skrbite, ne sprejema va\u0161e pomo\u010di.<\/p><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">V teh okoli\u0161\u010dinah ni vedno mogo\u010de obvladovati \u010dustev. Lahko re\u010dete stvari, ki jih ne mislite, ali izgubite \u017eivce. \u010ceprav je jeza zaradi te\u017eav, ki jih prina\u0161a skrbni\u0161tvo, naraven odziv, lahko negativno vpliva na va\u0161 odnos z osebo, za katero skrbite, in na va\u0161e zdravje. Kroni\u010dna jeza in sovra\u017enost sta povezani z visokim krvnim tlakom, boleznimi srca, motnjami prebavil in glavoboli. Neizra\u017eena jeza, ki se kopi\u010di skozi \u010das, lahko spodbuja depresijo ali tesnobo, medtem ko lahko eksplozivna jeza, usmerjena v druge, ogrozi odnose in osebi, za katero skrbite, povzro\u010di trpljenje. Obvladovanje jeze pripomore k izbolj\u0161anju osebnega po\u010dutja,<br>poleg tega pa tudi zmanj\u0161uje verjetnost, da bi jezo izlili na ljubljeno osebo.<br>\u00a0<br><strong>Kako se spopasti z jezo<\/strong><br>Namesto da se izogibate jezi, jo posku\u0161ajte izraziti na bolj zdrav na\u010din. Energijo, ki jo prina\u0161a jeza, posku\u0161ajte usmeriti v pozitivno izku\u0161njo. Vpra\u0161ajte se, ali je mogo\u010de okoli\u0161\u010dine, ki vas jezijo, re\u0161iti prakti\u010dno. Ali je mogo\u010d kompromis? Ali bi vam ve\u010dja asertivnost (tj. odlo\u010dno, po\u0161teno in empati\u010dno izra\u017eanje svojih stali\u0161\u010d) pomagala pri ob\u010dutku nadzora?<br><br>Ko se znajdete v situaciji, ki vas jezi, se posku\u0161ajte spomniti na dobre \u010dase. V\u010dasih je smeh ob absurdnosti situacije lahko bolj zdrav na\u010din spro\u0161\u010danja, kot da bi se razjezili. Drug na\u010din za zmanj\u0161anje jeze, \u010deprav te\u017eji, je, da se posku\u0161ate sprijazniti z dejstvom, da se je va\u0161e \u017eivljenje spremenilo.<br><br>\u010ce nekaj re\u010dete ali naredite, ko ste jezni, je najpomembnej\u0161e, da si odpustite. Odmaknite se in globoko vdihnite, da se ponovno osredoto\u010dite. Poi\u0161\u010dite konstruktivne na\u010dine izra\u017eanja ali pa se o tem, kar vas je razjezilo, pogovorite z nekom, ki mu zaupate.<br>\u00a0<br><strong>Zamera<\/strong><br>Zamera je ob\u010dutek grenkobe, kadar menite, da z vami ravnajo nepo\u0161teno. V nekaterih pogledih je zamera podobna jezi. Medtem ko je jeza nenadno \u010dustvo, reakcija, je zamera ob\u010dutek grenkobe, ki se pojavi, ko pustimo, da jeza vztraja. Jeza je naravna, u\u017ealjenost pa je izbira. \u010ce ste u\u017ealjeni, se torej odlo\u010dite, da boste jezo obdr\u017eali v sebi. To je vedno znova podo\u017eivljanje bole\u010de izku\u0161nje. Medtem ko je jeza lahko v\u010dasih pozitivna, saj vam daje mo\u010d, da stvari spremenite, vas zamera zadr\u017euje in lahko samo \u0161koduje vam in osebi, za katero skrbite. <br><br>Postati skrbnik osebe s shizofrenijo pogosto pomeni, da se nenadoma znajdete v polo\u017eaju, ki si ga niste izbrali, in prevzamete ogromno nalogo, na katero niste bili pripravljeni. V tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah pogosto ob\u010dutimo pesimizem in zamero. Ker skrb za ljubljeno osebo zahteva veliko \u010dasa, JE UPRAVI\u010cENO, DA KOT SKRBNIK \u010cUTITE ZAMERO\u2013 \u010deprav jo imate radi ali skrbite zanjo. Morda na primer do\u017eivljate zamero zaradi celotne situacije, motnje, dolo\u010denega vedenja, neanga\u017eiranih dru\u017einskih \u010dlanov ali prijateljev, ki vam ne nudijo veliko podpore. Svoji ljubljeni osebi lahko tudi zamerite, zlasti \u010de zaradi negativnih simptomov ne more pokazati so\u010dutja do vas.<br>\u00a0<br><strong>Kako se spopasti z zamero<\/strong><br>\u010ce \u010dutite zamero, pravzaprav porabite energije, ki jo lahko preusmerite v pozitivne stvari in<br>tako najdete \u017earek upanja. Ko za\u010dutite zamero do ljubljene osebe, se spomnite, da je veliko va\u0161ih odnosov narekovala njena motnja. Njeno navidezno pomanjkanje motivacije in nepripravljenost na pogovor sta simptoma motnje, ki ju ne morejo nadzorovati.<br><br>Dajte svojim \u010dustvom prostor in se o njih pogovorite s prijatelji ali dru\u017einskimi \u010dlani. Aktivno komunicirajte s svojim bli\u017enjim in vsemi, ki so vklju\u010deni v oskrbo; izogibanje neprijetnim pogovorom bo le \u0161e pove\u010dalo va\u0161e razo\u010daranje in zamero. S telesno aktivnostjo lahko premaknete tudi ujeto \u010dustveno energijo, ki obi\u010dajno spremlja u\u017ealjenost.<br><br>Najpomembnej\u0161e je, da se zavestno odlo\u010dite, da boste \u010das namenili svojim potrebam. \u010ce ne poskrbite zase, zamera ne bo izginila, temve\u010d se bo \u0161e naprej kopi\u010dila.<br>\u00a0<br><strong>Strah in tesnoba<\/strong><br>Skrbni\u0161ka tesnoba je pogosto posledica soo\u010danja z neznanim ali ob\u010dutka, da nimate nadzora nad situacijo in ne veste, kako nadzor povrniti. V \u017eivljenju osebe s shizofrenijo je veliko vidikov, ki lahko povzro\u010dajo strah in tesnobo. Morda vas je strah, da boste naredili veliko napak ali se soo\u010dili s te\u017eavami, za katere ne veste, kako jih re\u0161iti. Morda se bojite, da se bo va\u0161i ljubljeni osebi kaj zgodilo, ko ne boste ob njej. Morda vas skrbi tudi, da bo va\u0161 bli\u017enji izgubil slu\u017ebo ali da jo boste izgubili vi. \u010ce vidite svojega bli\u017enjega v spremenjenem ali neprijetnem stanju, to obi\u010dajno privede do ob\u010dutkov stresa in zmedenosti. Kot skrbnik lahko TESNOBO DO\u017dIVLJATE NA RAZLI\u010cNE NA\u010cINE, od te\u017eav s spanjem ali \u017eelje po begu do razbijanja srca in \u017eelje po jokanju.<br>\u00a0<br><strong>Kako se spopasti s strahom in tesnobo<\/strong><br>Naju\u010dinkovitej\u0161i na\u010din za obvladovanje strahu pri oskrbi osebe s shizofrenijo je, da se izobra\u017eujete in posku\u0161ate na\u010drtovati vnaprej. Pogovorite se z zdravstvenim osebjem, ki zdravi va\u0161ega bli\u017enjega, in se pozanimajte, kako ravnati v posameznih primerih. Na\u010drtujte vsako situacijo ali krizo, ki se lahko pojavi, in poi\u0161\u010dite pravo ravnovesje med pripravljenostjo in pretirano za\u0161\u010dito oskrbovanca. Osredoto\u010dite se na stvari, ki jih lahko obvladate, in pripravite seznam ukrepov za primer, \u010de vas ne bo v bli\u017eini. Stik z drugimi, ki so v podobnem polo\u017eaju, na primer v podporni skupini, lahko prav tako zmanj\u0161a tesnobo, povezano s stresom. Pomembno je, da se zavedate tesnobe, saj je to na\u010din, s katerim va\u0161e telo opozarja na morebitno nevarnost. V primeru tesnobe se za trenutek ustavite, osredoto\u010dite se na dihanje in se za nekaj \u010dasa odmaknite od trenutnega dogajanja.<br>\u00a0<br><strong>Izolacija in osamljenost<\/strong><br>\u010ceprav z osebo, za katero skrbite, pre\u017eivite veliko \u010dasa, se VAM LAHKO ZGODI, DA SE BOSTE PO\u010cUTILI OSAMLJENE. Dlje ste skrbnik, ve\u010dje je tveganje, da boste postali osamljeni. \u010ce se ves dan ne pogovarjate z nikomer drugim kot z osebo, za katero skrbite, zlahka izgubite ob\u010dutek zase.<br><br>Odnosi s prijatelji se lahko poslab\u0161ajo zaradi va\u0161ega natrpanega urnika ali ker se po\u010dutijo manj za\u017eeleni. Morda oklevate pri tem, da bi jim stopili naproti in z njimi pre\u017eiveli nekaj \u010dasa, ker se vam zdi, da je va\u0161e \u017eivljenje posve\u010deno samo oskrbi in da se nimate o \u010dem pogovarjati ali pa da no\u010dejo ve\u010d poslu\u0161ati o va\u0161ih te\u017eavah. Ko skrbite za osebo s shizofrenijo, lahko ob\u010dutek, da ste izgubili dru\u017ebo ljubljene osebe, \u0161e pove\u010da va\u0161o osamljenost.<br><br>Dolgoro\u010dno lahko ob\u010dutek osamljenosti negativno vpliva na va\u0161e zdravje. Oslabi va\u0161o du\u0161evno mo\u010d, zaradi \u010desar ste bolj nagnjeni k \u0161kodljivim navadam, kot so prenajedanje, kajenje ali zloraba alkohola. Poleg tega je socialna izolacija dejavnik tveganja za demenco.<br><strong>\u00a0<\/strong><br><strong>Kako se spopasti z osamljenostjo in izolacijo<\/strong><br>Klju\u010dno za izogibanje izolaciji je, da poleg vloge skrbnika vzdr\u017eujete tudi zdrave odnose. Poi\u0161\u010dite na\u010din, da se lahko poleg skrbi za svojega bli\u017enjega tudi odpravite ven iz doma in se ukvarjate \u0161e z drugimi stvarmi. Poi\u0161\u010dite dejavnosti, kot so \u0161port ali hobiji, ki vam omogo\u010dajo dru\u017eenje z ljudmi, ki vam lahko dajo ob\u010dutek pripadnosti in podpore.<br><br>\u010ce ne morete ven, je morda dobro, da se pove\u017eete s<br>starimi prijatelji in jih povabite k sebi. Razmislite o vklju\u010ditvi v podporne skupine, ki se ukvarjajo z motnjo va\u0161e ljubljene osebe ali oskrbo na splo\u0161no. V spletnih podpornih skupinah pa se lahko pove\u017eete s posamezniki, ki imajo enake izku\u0161nje kot vi.<br>\u00a0<br><strong>Ob\u010dutek nemo\u010di<\/strong><br>V vlogi skrbnika osebe s shizofrenijo BOSTE imeli veliko trenutkov, ko se boste po\u010dutili nemo\u010dne, zlasti takrat, ko naredite vse, kar je v va\u0161i mo\u010di, da bi pomagali osebi, za katero skrbite, a ji ne bo \u0161lo na bolje. Poleg izzivov, s katerimi se soo\u010date pri oskrbi, se lahko zaradi \u010dustev, o katerih smo govorili v tem poglavju, po\u010dutite nemo\u010dni in ne boste ve\u010d zmo\u017eni nuditi oskrbe. Ob\u010dutek nemo\u010di lahko negativno vpliva na va\u0161e \u010dustveno zdravje, kar vodi v razdra\u017eenost, krivdo in celo depresijo, \u010de ta ob\u010dutek vztraja.<br>\u00a0<br><strong>Kako se spopasti z ob\u010dutkom nemo\u010di<\/strong><br>Ko se po\u010dutite nemo\u010dni, si zastavite naslednja vpra\u0161anja:<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-list-rea-list-block rea-list-block front\"><div class=\"rea-list-block__wrapper\"><div class=\"list-unordered list\"><p>Ali imam nerazumna pri\u010dakovanja?<\/p><p>Ali vem dovolj o tem, kako re\u0161iti to te\u017eavo?<\/p><p>Ali dovolj spim?<\/p><p>Ali skrbim zase?<\/p><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">Pomembno je, da se zavedate, da ste s tem, ko se trudite po svojih najbolj\u0161ih mo\u010deh, v neprecenljivo pomo\u010d svoji ljubljeni osebi. Prav tako se morate pogosto spominjati, da na njihovo zdravje velikokrat ne morete vplivati. \u010ce se boste zavedali svojih omejitev, boste lahko ugotovili, kaj lahko nadzorujete, in preusmerili svojo energijo. Obrnite se na prijatelje ali dru\u017eino in jim zaupajte nekatere naloge oskrbe. Poskrbite tudi za dovolj spanca in nekaj \u010dasa zase. Stalna utrujenost pove\u010duje stres in ob\u010dutek nemo\u010di.<br><br>Ko se soo\u010dite z zapleteno te\u017eavo, vam lahko raz\u010dlenitev na manj\u0161e, la\u017eje obvladljive naloge pomaga najti re\u0161itev in se izogniti ob\u010dutku nemo\u010di. S tem te\u017ekim ob\u010dutkom se lahko spoprimete tudi tako, da se o motnji nau\u010dite \u010dim ve\u010d in pogosto komunicirate z zdravni\u0161ko ekipo, ki zdravi va\u0161o ljubljeno osebo.<br><br><strong>Depresija<\/strong><br>Pogosto se zgodi, da skrbnik, ki \u017eeli svoji ljubljeni osebi nuditi najbolj\u0161o mo\u017eno oskrbo, s tem zanemari lastne telesne in\/ali \u010dustvene potrebe. Vendar pa lahko stres zaradi oskrbe, negotovost glede prihodnosti in vsa zgoraj na\u0161teta NEGATIVNA \u010cUSTVA VPLIVAJO NA SKRBNIKOVO DOBRO PO\u010cUTJE TER POVZRO\u010cIJO DEPRESIJO IN TE\u017dAVE Z RAZPOLO\u017dENJEM. \u0160tudije ka\u017eejo, da ima kar polovica skrbnikov oseb s shizofrenijo depresijo, zlasti v primerih, ko je motnja odporna proti zdravljenju. Ljudje depresijo do\u017eivljajo na razli\u010dne na\u010dine, saj se s \u010dasom simptomi lahko spremenijo. \u010ce se naslednji simptomi pojavljajo ve\u010d kot dva zaporedna tedna, lahko domnevamo, da gre za depresijo:<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-list-rea-list-block rea-list-block front\"><div class=\"rea-list-block__wrapper\"><div class=\"list-unordered list\"><p>sprememba prehranjevalnih navad, ki povzro\u010di ne\u017eeleno pove\u010danje ali zmanj\u0161anje telesne te\u017ee;<\/p><p>sprememba vzorca spanja (\u010dezmerno ali nezadostno spanje);<\/p><p>nenehna utrujenost;<\/p><p>pomanjkanje zanimanja za osebe in\/ali dejavnosti, ki so bile prej prijetne;<\/p><p>hitrej\u0161e do\u017eivljanje jeze in razburjenosti;<\/p><p>ob\u010dutek, da niste v ni\u010demer dobri ali da ne naredite dovolj;<\/p><p>samomorilna nagnjenja ali misli na smrt oziroma poskus samomora;<\/p><p>stalni telesni simptomi, ki ne pojenjajo z zdravljenjem, na primer prebavne te\u017eave, glavoboli in kroni\u010dne bole\u010dine.<\/p><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\"><strong>Kako se spopasti z depresijo<\/strong><br>Depresijo je mogo\u010de zdraviti, hkrati pa jo je treba jemati resno. Pravo\u010dasno opozarjanje na simptome lahko dolgoro\u010dno prepre\u010di nastanek huj\u0161e depresije. \u010ce sumite na depresijo, se posvetujte z zdravnikom ali strokovnjakom za du\u0161evno zdravje. Poleg tega so telesna dejavnost in dru\u017eabni stiki odli\u010den na\u010din spopadanja z \u017ealostjo in depresijo, saj zmanj\u0161ujejo napetost in razpolo\u017eenje, pomagajo pri dru\u017eabnih odnosih in ve\u010dajo energijo<br>\u00a0<br><strong>Kako prepoznati \u010dustveno iz\u010drpanost?<\/strong><br>\u010custvena iz\u010drpanost je stanje \u010dustvene utrujenosti, ki je posledica stresa, ki ga prina\u0161a oskrba. \u010custvena iz\u010drpanost prizadene velik dele\u017e skrbnikov in je eden od znakov izgorelosti. Simptomi \u010dustvene iz\u010drpanosti sprva prihajajo in odhajajo, lahko so tudi zahrbtni ali se med seboj prekrivajo. Med njimi so:<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-list-rea-list-block rea-list-block front\"><div class=\"rea-list-block__wrapper\"><div class=\"list-unordered list\"><p>\u017eiv\u010dnost ali napetost;<\/p><p>ob\u010dutki razo\u010daranja, jeze ali krivde;<\/p><p>ob\u010dutki zamere, nepotrpe\u017eljivosti in\/ali razdra\u017eljivosti;<\/p><p>ob\u010dutki \u017ealosti, brezupa in osamljenosti;<\/p><p>pozabljivost, nezmo\u017enost koncentracije in\/ali du\u0161evna po\u010dasnost;<\/p><p>pomanjkanje motivacije,<\/p><p>sprememba apetita;<\/p><p>slabo ali prekinjeno spanje;<\/p><p>razbijanje srca;<\/p><p>pove\u010danje bole\u010din in povi\u0161anje krvnega tlaka.<\/p><\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-separator-rea-separator-block rea-separator-block front\"><div class=\"rea-separator-block__content\"><hr class=\"rea-separator-block__separator\"><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 id=\"vaa-ustva-v-razlinih-fazah-motnje\" class=\"content-title \">Va\u0161a \u010dustva v razli\u010dnih fazah motnje<\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">Simptomi va\u0161e ljubljene osebe in potek motnje lahko povzro\u010dajo razli\u010dne vrste ob\u010dutkov, s katerimi se soo\u010date v razli\u010dnih fazah motnje.<br><br><strong>Prva psihoti\u010dna epizoda (prodromalna faza)<\/strong><br>Prva epizoda shizofrenije je TE\u017dEK \u010cASOVNI INTERVAL, ki od pacientov in njihovih dru\u017ein zahteva, da se sprijaznijo s shizofrenijo in se prilagodijo. Za ljudi, ki so jim pravkar diagnosticirali shizofrenijo, je to osebna kriza, povezana s strahom, krivdo, sramom in brezupom. Za njihove dru\u017einske \u010dlane, ki so se nenadoma zna\u0161li v polo\u017eaju, ki ga niso izbrali, je to obdobje \u0160OKA, KRIVDE, SRAMU, STRAHU, TESNOBE IN NEGOTOVOSTI.<br><br><strong>Aktivna faza<\/strong><br>V aktivni fazi motnje prevladujejo pozitivni simptomi, kot so halucinacije, blodnje in nenavadno vedenje. Skoraj vsi bolniki s shizofrenijo imajo te simptome v nekem obdobju motnje. V nekaterih primerih se pojavijo le med ponovitvijo motnje. V skoraj polovici primerov pa so pozitivni simptomi prisotni ve\u010dino \u010dasa ali neprekinjeno.<br><br>Pozitivni simptomi va\u0161e ljubljene osebe LAHKO NEGATIVNO VPLIVAJO NA VAS, zlasti \u010de se jih ne zavedate. Osebe, ki jih prizadene ta motnja, lahko govorijo stvari, ki nimajo smisla, ali obto\u017eujejo druge, da so se zarotili proti njim ali da jim kradejo misli. Vidijo lahko tudi stvari ali sli\u0161ijo glasove, ki jih prestra\u0161ijo. Ti simptomi lahko vodijo v verbalno ali nenavadno vedenje, kar predstavlja pritisk na celotno dru\u017eino, to pa povzro\u010da ob\u010dutke napetosti, frustracije in tesnobe. Najpogostej\u0161i ob\u010dutki in misli, ki jih skrbniki do\u017eivljajo v tem obdobju, so STRAH, DA SE BO LJUBLJENI OSEBI KAJ ZGODILO, strah, da bo izpostavljena nasilju, misel, da bi lahko tudi sami zboleli, negotovost in brezup.<br>\u00a0<br><strong>Rezidualna faza<\/strong><br>V rezidualni fazi, ko so psihoti\u010dni simptomi oslabljeni, prevladujejo negativni simptomi, kot so avolicija (pomanjkanje volje ali hotenja), alogija (zmanj\u0161ana zmo\u017enost govorjenja) ali \u010dustvena splitvenost (zmanj\u0161ana zmo\u017enost izra\u017eanja \u010dustev), ter kognitivni simptomi, kot so te\u017eave s pozornostjo, koncentracijo in spominom.<br><br>V tem obdobju je za dru\u017eino osebe s shizofrenijo EDEN OD NAJBOLJ FRUSTRIRAJO\u010cIH SIMPTOMOV AVOLICIJA. Zelo te\u017eko jim je, ko gledajo, kako se njihova ljubljena oseba ne zanima niti za najosnovnej\u0161e vsakodnevne dejavnosti. \u0160tevilni dru\u017einski \u010dlani menijo, da oseba, za katero skrbijo, lahko vpliva na svojo avolicijo. Tako nesposobnost svoje ljubljene osebe, da se oble\u010de ali gre na sestanek, vidijo kot lenobo. Kot smo \u017ee govorili v prej\u0161njih poglavjih, je avolicija simptom motnje, va\u0161a ljubljena oseba zato nanjo ne more neposredno vplivati.<br><br>Najpogostej\u0161i ob\u010dutki, ki jih lahko do\u017eivljate v rezidualni fazi, so JEZA, RAZO\u010cARANJE, RAZDRA\u017dLJIVOST, NEPOTRPE\u017dLJIVOST, OSAMLJENOST, POMANJKANJE HVALE\u017dNOSTI IN PREOBREMENJENOST. Ker imajo osebe s shizofrenijo pogosto te\u017eave z dokon\u010danjem \u0161tudija ali iskanjem zaposlitve, je to tudi obdobje velike zaskrbljenosti za prihodnost va\u0161e ljubljene osebe. V mnogih pogledih je rezidualna faza za vas kot skrbnika \u0161e ve\u010dji izziv kot aktivna faza. Med psihozo, tudi \u010de so simptomi in dogodki stra\u0161ljivi, imate neke vrste interakcijo z ljubljeno osebo. Po psihozi dru\u017eine pogosto pri\u010dakujejo, da se bodo stvari vrnile v normalno stanje, in \u010dakajo, da se jim ljubljena oseba vrne. Namesto tega zaradi negativnih simptomov sledi obdobje z manj \u010dustvi in interakcije z va\u0161o ljubljeno osebo, kar lahko privede do zamere in ob\u010dutka, da va\u0161 trud kot skrbnika ni cenjen.<br><br>\u010ceprav smo govorili predvsem o zahtevnih ob\u010dutkih, povezanih z razli\u010dnimi fazami poteka motnje, ne pozabite, da lahko v vsaki fazi motnje do\u017eivljate ljubezen, spo\u0161tovanje in empatijo, ob\u010dutke, zaradi katerih je va\u0161a izku\u0161nja izvajanja oskrbe dragocena.<br><strong>\u00a0<\/strong><br><strong>\u010custveno nabito vedenje<\/strong><br>V vseh fazah shizofrenije se lahko soo\u010dite s situacijami z velikim \u010dustvenim bremenom, ki NA PREIZKU\u0160NJO POSTAVIJO VA\u0160E SPOSOBNOSTI SKRBNIKA IN VA\u0160 ODNOS Z LJUBLJENO OSEBO.<br><br>SOVRA\u017dNOST, NASILJE IN AGRESIJA. Ljudje s shizofrenijo obi\u010dajno niso agresivni ali nasilni. V nekaterih primerih pa lahko zaradi resnosti motnje, zlorabe alkohola ali drog ter stresa in razo\u010daranja, ki ju povzro\u010da motnja, va\u0161 bli\u017enji postane agresiven ali celo nasilen. Nasilje je povezano tudi s huj\u0161imi simptomi, ni\u017ejim dru\u017einskim dohodkom in brezposelnostjo. V drugih primerih lahko ljubljena oseba ka\u017ee sovra\u017enost do vas ali vas krivi za vse \u2013 od tega, da ji postavljate omejitve, do tega, da je sploh zbolela. V tak\u0161nih situacijah MORATE OSTATI MIRNI in SE SPOMNITI, DA TO, KAR VIDITE, NI OSEBA, KI JO IMATE RADI, TEMVE\u010c SHIZOFRENIJA. Zanje je shizofrenija bole\u010da pot, prepredena s strahom, tesnobo, hrome\u010dimi simptomi, stigmatizacijo in ob\u010dutkom nenehno spreminjajo\u010de se resni\u010dnosti.<br><br>SAMOMORILNE MISLI. Simptomi shizofrenije, stres in depresija lahko privedejo tudi do samomorilnih isli. Tak\u0161ne akutne situacije so lahko zelo napeto in \u010dustveno obdobje za celotno dru\u017eino. VE\u010c INFORMACIJ o tem, kaj storiti, \u010de se va\u0161 bli\u017enji namerava po\u0161kodovati, najdete v 6. POGLAVJU TEGA PRIRO\u010cNIKA.<br><br>ZAVRNITEV ZDRAVLJENJA. Ljudje s shizofrenijo pogosto zavra\u010dajo zdravila ali druge mo\u017enosti zdravljenja. To se lahko zgodi iz ve\u010d razlogov: ne zavedajo se svoje motnje (anozognozija), po\u010dutijo se bolje ali pa se nasprotno po\u010dutijo slab\u0161e zaradi stranskih u\u010dinkov zdravil. Iz vseh teh razlogov lahko zavrnejo tudi hospitalizacijo.<br>Anozognozija lahko povzro\u010di veliko razo\u010daranja za celotno dru\u017eino, vendar se s\u010dasoma pogosto izbolj\u0161a. Najbolj\u0161a re\u0161itev v teh primerih je, da POSKU\u0160ATE RAZUMETI VZROK , TAKO DA SVET VIDITE SKOZI O\u010cI SVOJE LJUBLJENE OSEBE. Pogovorite se z zdravstveno ekipo in poi\u0161\u010dite re\u0161itve, ki bodo va\u0161i ljubljeni osebi pomagale, da se bo dr\u017eala zdravljenja.<br><br>SPECIALIZIRANA USTANOVA ZA ZDRAVLJENJE. Zaradi izra\u017eenosti motnje va\u0161e ljubljene osebe je morda potrebna dolgotrajna oskrba, ki je na voljo le v specializirani ustanovi za zdravljenje. Soo\u010danje z dejstvom, da za va\u0161o ljubljeno osebo ni ve\u010d mogo\u010de skrbeti v dru\u017eini, je lahko \u0161e posebej \u010dustveno zahtevno. To odlo\u010ditev sprejmite skupaj z vsemi, ki so vklju\u010deni v njeno oskrbo, in zagotovite, da<br><br>DELUJETE V NAJBOLJ\u0160EM MO\u017dNEM INTERESU SVOJE LJUBLJENE OSEBE IN TUDI VA\u0160E DRU\u017dINE.<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-separator-rea-separator-block rea-separator-block front\"><div class=\"rea-separator-block__content\"><hr class=\"rea-separator-block__separator\"><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front\"><div class=\"rea-title-block__content\"><h3 id=\"zdravo-obvladovanje-tekih-ustev\" class=\"content-title \">Zdravo obvladovanje te\u017ekih \u010dustev<\/h3><h4 class=\"content-subtitle rea-hidden\"><\/h4><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-illustration-rea-illustration-block rea-illustration-block front\"><img class=\"illustration-bg\" alt=\"\"><div class=\"rea-illustration-block__content\"><div class=\"rea-illustration-block__image image-wrapper\"><a href=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Manage.png\" rel=\"noopener noreferrer nofollow\" target=\"_blank\" class=\"\"><img decoding=\"async\" class=\"illustration left\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Manage.png\" style=\"max-width: 60%\"><img decoding=\"async\" class=\"rea-mobile illustration-mobile\" alt=\"\" src=\"https:\/\/schizophrenia.life\/public\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Manage.png\"><\/a><\/div><p class=\"rea-site__caption caption-text align-left\"><\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-paragraph-rea-paragraph-block rea-paragraph-block front\"><div class=\"rea-paragraph-block__content\"><p class=\"content-text\">Naj se sli\u0161i \u0161e tako \u010dudno, TODA skrbniki se pogosto ne zavedajo, da so skrbniki. Ko njihovemu otroku, star\u0161u ali drugemu dru\u017einskemu \u010dlanu diagnosticirajo shizofrenijo, pomagajo, ker je tako prav. Prej boste sebe prepoznali kot skrbnika, prej boste lahko prepoznali in se spoprijeli s \u010dustvenim vrtiljakom, ki ga predstavlja oskrba. Prepoznali boste tudi \u010dustveno utrujenost, ki jo boste neizogibno ob\u010dutili, in za\u010deli iskati na\u010dine za njeno obvladovanje.<br>\u010custva, o katerih smo govorili v tem poglavju, so pogosto opozorilni znaki va\u0161ega telesa; majhni opomniki, da ste pozorni in se spomnite, DA STE POMEMBNI TUDI VI.<br><br>Ta \u010dustva lahko do\u017eivi vsak skrbnik. \u010ce to priznate, boste la\u017eje poskrbeli zase in se nanje ne boste odzvali negativno.<br><br>Razumeti morate tudi, da na najve\u010dji dejavnik za svojo \u010dustveno utrujenost nimate vpliva. Zavedajte se svojih omejitev in nekatere odgovornosti prepustite drugim ali jih prenesite na druge.<br><br>Klju\u010dna za uspe\u0161no delovanje v vlogi skrbnika sta prilagodljivost IN SPOSOBNOST PRILAGAJANJA na tem potovanju. Predvsem pa ne pozabite, da TEGA DELA NIH\u010cE NE MORE OPRAVITI SAM. Poi\u0161\u010dite pomo\u010d, celo v za\u010detnih fazah oskrbe. To bo bistveno izbolj\u0161alo va\u0161e po\u010dutje in vam omogo\u010dilo, da svojim bli\u017enjim zagotovite najbolj\u0161o oskrbo, ki ste si jo zamislili.<\/p><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-separator-rea-separator-block rea-separator-block front\"><div class=\"rea-separator-block__content\"><hr class=\"rea-separator-block__separator\"><\/div><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-references-rea-references-block rea-references-block front\"><div class=\"rea-references-block__references\"><p class=\"references-title\">References <\/p><ol class=\"references-list\"><li>How to Handle Guilt and Other Caregiving Emotions [Internet]. WebMD. [cited 2021 Mar 21]. Available from: <a href=\"https:\/\/www.webmd\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">https:\/\/www.webmd<\/a>. com\/healthy-aging\/caregiver-overcome-guilt<\/li><li>Ong AD, Mroczek DK, Riffin C. The Health Significance of Positive Emotions in Adulthood and Later Life. Soc Personal Psychol Compass. 2011 Aug 1;5(8):538\u201351.<\/li><li>Mund M, Mitte K. The costs of repression:a meta-analysis on the relation betweenrepressive coping and somatic diseases.Health Psychol Off J Div Health Psychol Am\u00a0 Psychol Assoc. 2012 Sep;31(5):640\u20139.<\/li><li>Kamil SH, Velligan DI. Caregivers of individuals with schizophrenia: who are they and what are their challenges? Curr Opin Psychiatry. 2019 May;32(3):157\u201363.\u00a0<\/li><li>\u00a0Newman KM. How Caregivers Can Cultivate Moments of Positivity [Internet]. Greater Good. [cited 2021 Apr 26]. Available from: <a href=\"https:\/\/greatergood\" rel=\"nofollow\" target=\"_blank\">https:\/\/greatergood<\/a>. berkeley.edu\/article\/item\/how_caregivers_ can_cultivate_moments_of_positivity<\/li><li>Poulin MJ, Brown SL, Dillard AJ, Smith DM. Giving to Others and the Association Between Stress and Mortality. Am J Public Health. 2013 Jan 17;103(9):1649\u201355.<\/li><li>Tangney J, Tracy J. Self-conscious emotions. In: Leary M, Tangney J, editors. Handbook of self and identity. The Guilford Press; 2012.<\/li><li>Chan SW. Global perspective of burden of family caregivers for persons with schizophrenia. Arch Psychiatr Nurs. 2011 Oct;25(5):339\u201349.<\/li><li>Miller R, Mason SE. Shame and Guilt in First-Episode Schizophrenia and Schizoaffectiv Disorders. J Contemp Psychother. 2005 Jul 1;35(2):211\u201321.<\/li><li>De Rubeis S, Hollenstein T. Individual differences in shame and depressive symptoms during early adolescence. Personal Individ Differ. 2009 Mar 1;46(4):477\u201382.<\/li><li>Anger &#8211; how it affects people | betterhealth. vic.gov.au [Internet]. Better Health. [cited 2021 May 1]. Available from: http:\/\/ <a href=\"http:\/\/www.betterhealth.vic.gov.au\/health\/healthyliving\/anger-how-it-affects-people\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">www.betterhealth.vic.gov.au\/health\/healthyliving\/anger-how-it-affects-people<\/a><\/li><li>Sundstr\u00f6m A, Westerlund O, Kotyrlo E. Marital status and risk of dementia: a nationwide population-based prospective study from Sweden. BMJ Open. 2016 Jan 4;6(1):e008565. <\/li><li>Bademli K, L\u00f6k N. Feelings, thoughts and experiences of caregivers of patients with schizophrenia. Int J Soc Psychiatry. 2020 Aug;66(5):452\u20139.<\/li><\/ol><\/div><\/div>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>\n<\/ul>\n\n\n\n\n<div class=\"wp-block-rea-title-rea-title-block rea-title-block front rea-share-block\" style=\"margin-bottom:30px;text-align:center;\">\n\t\t<div class=\"\">\n\t\t\t<span style=\"display:block;margin-bottom:10px;font-size:20px;\">Share<\/span>\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.facebook.com\/sharer\/sharer.php?u=https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3294\" class=\"facebook-share\" target=\"_blank\"><\/a>\n\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.linkedin.com\/shareArticle?mini=true&#038;url=https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3294\" class=\"linkedin-share\" target=\"_blank\"><\/a>\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Share<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3389,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-fullwidth.php","meta":{"_acf_changed":false,"rea_page_title_signed_in_meta_block_field":"","rea_page_title_signed_out_meta_block_field":"","rea_page_description_signed_in_meta_block_field":"","rea_page_description_signed_out_meta_block_field":"","rea_page_footer_id_meta_block_field":"","rea_page_footer_date_meta_block_field":"","footnotes":""},"class_list":["post-3294","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3294","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3294"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3294\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3473,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3294\/revisions\/3473"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3389"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/shizofrenija.si\/javno\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3294"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}