Konec DECEMBRA 2019 so kitajske oblasti Svetovno zdravstveno organizacijo opozorile na veliko število primerov pljučnice z nedoločenim vzrokom v kitajskem mestu Wuhan v provinci Hubei. 5. JANUARJA 2020 je bil vzrok skrivnostne bolezni opredeljen kot nov sev koronavirusa. V naslednjih tednih se je virus razširil v vse več držav po svetu. 11. FEBRUARJA 2020 je bil virus poimenovan »virus hudega akutnega respiratornega sindroma 2» (SARS-CoV-2), bolezen, ki jo je povzročil, pa »koronavirusna bolezen 2019» (covid-19). Svetovna zdravstvena organizacija je MARCA 2020 izbruh covida-19 razglasila za globalno pandemijo.

Najpomembnejše vidike te pandemije bi lahko pozabili, kar zadeva vpliv na zdravje prebivalstva in socialne omejitve. Prehodno obdobje bi lahko bilo za paciente z že obstoječimi kroničnimi boleznimi, vključno s tistimi z duševnimi motnjami, zelo zahtevno in težavno.

Pandemija je NEGATIVNO VPLIVALA NA ŽIVLJENJA VEČ STO MILIJONOV LJUDI in uničujoče učinkovala na številne vidike našega življenja, vključno z gospodarstvom, zaposlovanjem, izobraževanjem, mobilnostjo in družinsko tradicijo. V večini držav je preobremenila zdravstvene sisteme do skrajnih meja in povzročila dolgotrajne socialne, gospodarske in politične krize. Spremenil se je tudi način dela in interakcije z drugimi ljudmi. Še pomembnejši pa so vidiki, kot so možnost, da pridemo v stik s covidom-19 in zbolimo, ter predpisi za zmanjšanje širjenja virusa, kot so upoštevanje pravil o zapiranju, spoštovanje družbene razdalje in samoizolacija, ki so povzročili povečan družbeni stres, kar je vplivalo na naše duševno zdravje.

Med pandemijo se je v ZDA znatno povečalo število odraslih, ki so poročali o simptomih tesnobe in depresije, in sicer z 1 na 4 od 10 odraslih v primerjavi z obdobjem pred izbruhom bolezni. Številni odrasli so poročali tudi o nekaterih NEŽELENIH UČINKIH, KI SO VPLIVALI NA NJIHOVO DUŠEVNO IN TELESNO POČUTJE, med drugim o motnjah v prehranjevanju in spanju. Poročali so tudi o zlorabi alkohola in drog ter o poslabšanju kroničnih obolenj zaradi stresa in tesnobe, ki ju je povzročil koronavirus. Koronavirus je močno vplival tudi na družinsko dinamiko. Zapiranja in delo od doma so v prenatrpanih bivalnih razmerah povzročila več medosebnih napetosti. Prejšnji konflikti ali težavni medsebojni odnosi so se okrepili, saj je bilo manj prostora za umik posameznih družinskih članov.

Pandemija covida-19 je na novo zaznamovala življenja ljudi s shizofrenijo in tistih, ki skrbijo zanje. Poleg tega je povzročila NOVE IZZIVE ZA tiste, ki se že spopadajo z duševnimi motnjami. V študiji, v kateri so ocenjevali vpliv pandemije na duševno zdravje posameznikov z duševnimi motnjami, je več kot polovica udeležencev poročala, da se je zaradi zaprtja države zaradi pandemije njihovo duševno zdravje poslabšalo. Najpogosteje navedeni dejavniki, ki so povzročili to poslabšanje, so bili osamljenost (67 %), motnje rutine (66 %), zaskrbljenost, da bi se družina/prijatelji okužili s koronavirusom (59 %), zmanjšanje stikov s prijatelji (59 %), zmanjšanje stikov z družino (51 %), zaskrbljenost zaradi okužbe s koronavirusom (46 %), dolgčas (43 %) in zmanjšanje dostopnosti do psihiatričnega zdravljenja (43 %).

Osebe s shizofrenijo so med najranljivejšimi člani družbe, pogosto nagnjene k brezdomstvu, telesnim boleznim, uživanju substanc in slabšemu socialno-ekonomskemu statusu. Zato imajo več dejavnikov tveganja, zaradi KATERIH SO BOLJ DOVZETNI ZA COVID-19.

Znano je, da na primer prisotnost drugih bolezni (komorbidnost) POVEČUJE STOPNJO UMRLJIVOSTI PRI OSEBAH, OBOLELIH ZA COVIDOM-19. Več kot 70 % oseb s shizofrenijo ima eno ali več sočasnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2 ter bolezni dihal in srca. Zaradi tega je povprečna življenjska doba osebe, ki živi s shizofrenijo, 15 LET krajša v primerjavi z osebo brez te motnje. Poleg tega sta v primeru hospitalizacije zaradi respiratorne bolezni pogostejša sprejem v enote intenzivne nege in potreba po mehanski ventilaciji. Prav tako je v primerjavi z drugimi bolniki večja možnost odpovedi dihal in smrti v bolnišnici. Na splošno velja, da večina oseb s shizofrenijo pripada vsaj eni znani skupini tveganja in da imajo, če so hospitalizirane, zaradi covida-19 povečano tveganje za slabši klinični izid. Dejansko je pri OSEBAH S SHIZOFRENIJO DVAKRAT VEČJA VERJETNOST HOSPITALIZACIJE ZARADI COVIDA-19 kot pri osebah, ki ne trpijo zaradi te motnje, in glede na novo študijo je trikrat večja verjetnost, da bodo zaradi virusa umrli. Tega večjega tveganja ni mogoče razložiti s srčnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ali kajenjem, tj. dejavniki, ki običajno skrajšajo življenje ljudi s shizofrenijo.

Ugotovitve študije kažejo, da je ranljivost oseb s shizofrenijo za virusne okužbe, kot je covid-19, morda povezana z biologijo te motnje. Možni razlog za to bi lahko bila neuravnovešenost imunskega sistema, ki je očitno povezana z genetiko same motnje.

Kognitivne motnje, povezane s shizofrenijo, prav tako povečujejo tveganje za okužbo. Osebe s shizofrenijo IMAJO LAHKO VEČ TEŽAV Z UPOŠTEVANJEM OMEJITEV, KARANTENSKIH POSTOPKOV IN USTREZNIH HIGIENSKIH PRAKS KOT SPLOŠNA POPULACIJA.

Pomanjkljiva presoja in neustrezna samooskrba, ki sta pogosti značilnosti shizofrenije, lahko prav tako ovirata upoštevanje zdravstvenih priporočil in privedeta do ogrožanja samega sebe, svojih družinskih članov in zdravstvenih delavcev.

Poleg tega je pandemija verjetno posredno vplivala na ljudi s shizofrenijo, saj je POVEČALA TVEGANJE ZA PONOVITEV SIMPTOMOV. Na splošno je eden najpomembnejših ukrepov za omejevanje širjenja virusa socialna izolacija, ki lahko pri osebah s shizofrenijo in njihovih skrbnikih povzroči veliko čustveno stisko. Stres, ki ga je povzročil izbruh motnje, skupaj z zmanjšano dostopnostjo oskrbe v skupnosti in možnostjo slabšega sodelovanja pri zdravljenju lahko poveča možnost ponovitve shizofrenije. POMEMBNI SPROŽILCI so lahko tudi spremembe v vsakodnevni rutini, tesnoba zaradi dolgotrajnega zaprtja države, zaskrbljenost zaradi stika z boleznijo ali izguba družinskega člana zaradi bolezni covida-19.

Še vedno ne vemo, kako dolgoročni učinki covida-19 (tako imenovani »postcovidni sindrom«) vplivajo na naravni potek shizofrenije. Vendar imajo lahko nekateri od teh učinkov, kot so motnje spanja, težave z razpoloženjem in tesnobo ali simptomi, podobni posttravmatski stresni motnji, velike negativne posledice in lahko vplivajo na kakovost življenja vaše ljubljene osebe.

Pandemija je spremenila tudi vsakdanje življenje ljudi s shizofrenijo, saj je zagotovila »strelivo« za njihove blodnje. Ena od značilnosti shizofrenije je, da vedno išče nove cilje, nove informacije, ki lahko postanejo predmet blodenj. Običajno so to lahko različne teme – od aktualne politike do opažanj NLP. Od začetka leta 2020 sta novi koronavirus in pandemija covida-19 postala najbolj priljubljena tema v medijih in pogovorih po vsem svetu.

Številne neznanke o virusu in bolezni, ki jo povzroča, so prinesle NEGOTOVOST TUDI MED ZDRAVO POPULACIJO, ljudje s shizofrenijo pa so na ta vprašanja še bolj občutljivi. Tako lahko pri osebah s shizofrenijo vsaka informacija, povezana s covidom – od omejitev do političnih vprašanj – ne le SPROŽI BLODNJE, temveč tudi vpliva na njihov ODNOS DO VARNOSTNIH UKREPOV, ZDRAVLJENJA IN CEPLJENJA.

Kot skrbnik imate izjemno pomembno vlogo pri obvladovanju teh občutljivih situacij, saj ste edina oseba, ki se lahko spopade s težavami, povezanimi z napačnimi razlagami novic, povezanih s covidom, in morebitnim pomanjkanjem razumevanja s covidom povezanih zdravstvenih težav vaše ljubljene osebe ali strategij preprečevanja in zdravljenja. Eno najpomembnejših vprašanj v zvezi s tem je razširjenost LAŽNIH INFORMACIJ IN TEORIJ ZAROTE o skoraj vseh vidikih pandemije – od izvora virusa do učinkovitosti obraznih mask in varnosti cepiv. Vi ste tisti, ki povezuje svojo ljubljeno osebo z zunanjim svetom, zato jo lahko zaščitite pred škodljivimi učinki napačnih informacij, povezanih s covidom, ki lahko privedejo do poslabšanja simptomov ali celo ponovitve motnje. Najnovejše informacije so običajno na voljo na spletni strani Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter na spletnih straneh nacionalnih ministrstev za zdravje, nacionalnih oddelkov za javno zdravje in nacionalnih delovnih skupin za koronavirus.

Medtem ko so se preventivni ukrepi zaradi covida-19 ob prvi uvedbi izkazali za težavne, se nam bo njihov umik morda zdel prav tako zahteven. Tudi če se je naša družba vrnila v stanje, kakršno je bilo pred pandemijo, se vi in tisti, za katerega skrbite,

MORDA NE BOSTE POČUTILI PRIPRAVLJENE NA DEJAVNOSTI, KI ste jih opravljali prej – npr. gledanje filmov v kinu, pijača v lokalu, druženje z večjimi skupinami ljudi ali vožnja z javnimi prevoznimi sredstvi. Ker se omejitve zaključujejo, boste morda vi in vaša ljubljena oseba občutili dodaten pritisk, da se pridružite, pri čemer se temu dejstvu lahko pridruži skrb, da se drugi, ki k temu niso zakonsko zavezani, ne bodo samoizolirali v primeru bolezni covida-19.
Podobno kot je bilo za iskanje načinov spoprijemanja s pandemijo potrebno nekaj časa, je prav tako verjetno, DA BO od zdaj naprej potrebno nekaj časa, da se navadimo in vrnemo k običajnemu načinu življenja.

Ne bodite preveč strogi do sebe, če opazite, da to traja dlje, kot ste pričakovali, ali če se vam zdi, da so drugi bolj samozavestni in družabni. BOLNIKI Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI SO LAHKO V TEM TEŽKEM OBDOBJU BOLJ OBČUTLJIVI. Nekateri od naslednjih predlogov v zvezi z duševnim zdravjem, kot so uvedba in vzdrževanje rutine, ohranjanje družbeno aktivnega življenjskega sloga, prehranjevanje z zdravo hrano in telovadba, so zdaj prav tako pomembni kot na začetku zaprtja države. V naslednjem obdobju se bodo morebiti še bolj uveljavile, saj se bomo morda soočili z velikimi spremembami.

Prenehanje preventivnih ukrepov zaradi covida-19 lahko povzroči nekatere običajne čustvene odzive, kot sta STRAH IN TESNOBA. Tako vi kot vaši bližnji se lahko počutite ogroženi ali nepripravljeni, da bi se osvobodili svojih načinov spoprijemanja s predpisi za covid-19, saj se od več zaprtij države premikate k postopni sproščenosti in koncu ukrepov.

ZELO POMEMBNO je, da ste pozorni na svoja čustva in jim namenite prostor, ne pa da jih spregledate ali ignorirate. Te strahove lahko premagamo s postopnim povečevanjem lastne tolerance.

Ponovno vzpostavljanje stikov z ljudmi je lahko sprva neprijetno. Ne glede na to, ali vam je neprijetno biti brez maske oziroma ste previdni zaradi ljudi v velikih skupinah, je bistveno, da ne hitite s procesom in si vzamete toliko časa, kolikor se vam zdi potrebno.

Če se samoizolirate ali ste del skupine z visokim tveganjem, lahko doživljate odtujenost, ker vidite, da se vsi drugi ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih vi zamujate. Obstaja velika verjetnost, da bodo vaši najbližji, kot so družina in prijatelji, manj razumeli vaš pogled in vas tudi manj podpirali. Morda bi bilo koristno poskusiti navezati stik s tistimi, ki se lahko poistovetijo z vašo situacijo, ali pa se – če vas to ne moti – pogovorite z zaupanja vredno osebo o tem, kako se počutite, ko ste izključeni iz dogajanja. Morda celo predlagajte nekaj možnih načinov vključevanja, ki ne pomenijo nujno fizične bližine.