Obiščite ta razdelek

Shizofrenija in zasvojenost

Pri ljudeh, ki zlorabljajo droge, se včasih razvijejo simptomi, ki so zelo podobni simptomom shizofrenije, v nekaterih primerih pa so z zlorabo drog res lahko ustvarjene razmere za nastanek duševne mlotnje. Pri mnogih skupinah ljudi s psihiatričnimi motnjami pa je pogosto tudi patološko hazardiranje, vključno s tistimi, pri katerih gre za razpoloženjske motnje ali zlorabe psihoaktivnih snovi. To poročilo raziskuje razmerje med shizofrenijo in zasvojenostjo, kot so zloraba alkohola in drog ter patološko hazardiranje.

Shizofrenija in osebnostne motnje se pogosto prekrivajo z odvisnostjo od drog ali alkohola.1 Droge, alkohol in odvisniška vedenja, kot je kompulzivno hazardiranje, se pogosto uporabljajo kot disfunkcionalni mehanizmi spoprijemanja, s katerimi si posameznik pomaga, da lažje živi z bolezenskimi simptomi.2

Bolj ko posameznik zlorablja snovi za spoprijemanje s simptomi, večje je tveganje za razvoj odvisnosti.2 V študijah so dokazali, da se približno polovica tistih, ki trpijo za duševno motnjo, spopada tudi z zlorabo snovi in/ali lahko pozneje v življenju razvije odvisnost od drog ali alkohola.3 Poročajo, da več kot 8 milijonov odraslih (3,4 odstotka vseh odraslih) z duševno motnjo zlorablja droge in/ali alkohol, pri 2,6 milijona odraslih pa sta bili v preteklem letu sočasno prisotni huda duševna motnja in zloraba snovi.3

Nekateri dokazi kažejo na to, da med uporabo določenih drog in simptomi shizofrenije obstaja vzročno razmerje.4 Pri dietilamidu lizergične kisline (drogi LSD) in drugih halucinogenih snoveh se lahko razvijejo aktivni primeri bolezni,5 marihuana pa lahko zaradi glavne učinkovine, tetrahidrokanabinola (THC), pri nekaterih posameznikih sproži nastop shizofrenije.6 Učinkovina THC močno vpliva na možgane, ki imajo ključno vlogo pri človekovi sposobnosti presojanja, tvorjenja spominov ali dostopa do njih. Ko ljudje, ne glede na njihovo duševno zdravje, kadijo ali uživajo marihuano, doživljajo dezorganiziranost in spremenjeno delovanje možganov, pozneje pa se pri njih razvijejo začasne različice več simptomov, ki jih običajno povezujejo s shizofrenijo.6 Sčasoma lahko nevrološki učinki droge povečajo verjetnost za razvoj bolezni same, še posebej pri posameznikih, pri katerih so prisotna še druga pomembna tveganja za shizofrenijo.7

Poleg tega je pri posamezniku zaradi zlorabe alkohola povečano tveganje za akutne ali kronične poškodbe, tovrstna zloraba lahko sproži tudi psihotične epizode ali poslabša psihiatrične motnje.8 Pri zlorabi alkohola se verjetnost za razvoj shizofrenije poveča bolj kot pri zlorabi halucinogenih snovi.9 Hkrati so ljudje s shizofrenijo, ki uživajo alkohol ali prepovedane droge, manj motivirani za spremembo vedenj, povezanih z uporabo psihoaktivnih snovi, pri njih se uporaba snovi večkrat ponavlja in večkrat izstopijo iz zdravljenja.10 Glede na pomembnost pomanjkanja motivacije in povezavo tega pomanjkanja s shizofrenijo11 ter morebitno povezavo med nizko motivacijo in nenehno uporabo snovi10 je izguba motivacije morda eden od najbolj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na slabše okrevanje pri tistih obolelih, ki uživajo alkohol in prepovedane droge.

Poleg tega več študij nakazuje pogosto sočasno pojavnost psihiatričnih motenj in motenj poslabšanega nadzora impulzov, vključno s patološkim hazardiranjem.12-14 Patološko hazardiranje je povezano z aretacijami, zapiranjem in drugimi negativnimi zdravstvenimi ukrepi v vzorcih skupnosti.14 Glede na vrsto negativnih življenjskih dogodkov, kot so finančne in družinske težave, ki jih povzroča hazardiranje, je mogoče pričakovati, da bodo posamezniki s shizofrenijo zaradi svoje večje nagnjenosti k stresu poročali o velikem tveganju za ponovitev.14

Treba je omeniti, da je v nekaterih poročilih potrjen obstoj patološkega hazardiranja pri prednikih psihiatričnih bolnikov.15 Vendar še ni mogoče ugotoviti, ali se tovrstni soobstoj verjetneje pojavi zaradi genetskih dejavnikov ali okoljskih vplivov ali pa obojega.16 Epidemiološki podatki nakazujejo, da so patološki hazarderji, pri katerih obstaja večja verjetnost za razvoj shizofrenije pozneje v življenju, pogosteje mladi moški, katerih družbeno-ekonomski položaj je zelo verjetno nižji.17,18

Čeprav so v zvezi z zdravljenjem patološkega hazardiranja proučili več programov zdravljenja z zdravili in spremembo vedenja, so bili bolniki s psihotičnimi motnjami v študijah pogosto izključeni.19
Zdravniki bi morali pri bolnikih s shizofrenijo, še posebej tistih, ki okrevajo ali pa aktivno zlorabljajo droge in/ali alkohol, izvajati presejanja za morebitne težave, povezane s hazardiranjem. Obstaja močna potreba po nadaljnjih študijah morebitnega tveganja in korelatov zaščite pri problematičnem in patološkem hazardiranju bolnikov, ki trpijo zaradi psihotičnih motenj, hkrati pa je treba proučiti tudi učinkovite terapije za te bolnike.

Na koncu so poročali o močni povezavi med raznovrstnimi zlorabami snovi ali alkohola in povečanim tveganjem za razvoj shizofrenije pozneje v življenju, čeprav vzročnega razmerja še ni mogoče potrditi. Kot del neprekinjenega iskanja intervencij za izboljšanje izidov uporabe snovi pri shizofreniji bi lahko večja usmerjenost k pomanjkanju motivacije ali razmerje med motivacijo in uporabo snovi spodbudilo prizadevanja, usmerjena k celovitemu razumevanju njunega razmerja in izboljšanju izidov zdravljenja.

Viri

  1. https://www.psychologytoday.com/us/conditions/co-occurring-disorders
  2. Batel. Eur Psychiatr. 2000; 15(2):115-122.
  3. https://www.samhsa.gov/data/sites/default/files/NSDUH-FFR1-2016/NSDUH-FFR1-2016.htm#summary
  4. Shah and Gonzalez-Maeso. ACS Chem Neurosci. 2019; 10(7):3068-3077.
  5. Muller and Borgwardt. Swiss Med Wkly. 2019; 149:w20124.
  6. Arendt et al. BJP 2005, 187:510-515.
  7. Mauri. Dual Diagn Open Acc 2016; 1:11.
  8. Vuorilehto et al. Psychol Med. 2009; 39:1697-1707.
  9. Nielsen et al. 2017; 47 (9):1668-1677
  10. Horsfall et al. Harv Rev Psychiatry. 2009; 17(1):24-34.
  11. Fervaha et al. JAMA Psychiatry. 2014 Sep; 71(9):1058-65
  12. Templer et al. Comprehensive Psychiatry. 1993;34(5):347–351.
  13. Grant et al. Am J Psychiatry. 2005 Nov;162(11):2184–2188. 
  14. Schrerer et al. Arch Gen Psychiatry. 2005;62:677–683.
  15. Raylu et al. Clin Psychol Rev. 2002;22:1009–1061.
  16. Borras and Huguelet. The American Journal on Addictions. 2007; 16:269-271.
  17. Shaffer et al. Can J Public Health. 2001; 92(3):168-72.
  18. National Research Council. Pathological Gambling: A Critical Review. Washington, DC: National Academy Press; 1999.
  19. Grant et al. Oxford University Press; 2007. pp. 561–578.
Login to Unlock

Zdravljenje shizofrenije in remisij…

Ko zdravnik postavi diagnozo, se z osebo pogovori o začetku in načrtu zdravljenja. Ko se zdravljenje začne, se v sodelovanju z zdravnikom poskušata doseči dva c

več…
Login to Unlock

Diagnosticiranje shizofrenije

Skladno s sodobnimi smernicami diagnoze ni moč postaviti pred prvim pojavom akutnih psihotičnih simptomov. Vendar pa je zaznavanje prodromalnih znakov lahko klj

več …
Za vaše ključne besede ni bilo najdenih dokumentov.
Za prikaz več zadetkov se prosim prijavite.