Ključna lastnost shizofrenije so kognitivne motnje in dokazali so, da imajo glavo vlogo pri tem, kakšen bo funkcionalen izid.1 Splošno funkcioniranje je povezano izključno s kakovostjo življenja. Motnje funkcioniranja pri shizofreniji v glavnem povzročajo pozitivni in negativni simptomi, ki lahko vplivajo na udejstvovanje v družbi, delovni spomin in izvršilne funkcije. Pri sodobnih programih zdravljenja z zdravili je pomembno obravnavati to ključno neizpolnjeno potrebo. Kljub mnogim podatkom, ki podpirajo koristi intervencije s kognitivno remediacijo pri shizofreniji, ostaja več odprtih vprašanj. V ospredju raziskav je odkrivanje morebitnih napovednih dejavnikov učinkovitosti kognitivne rehabilitacije, saj je učinkovitost zdravljenja v glavnem odvisna od ustrezne izbire posameznikov glede na izraženost shizofrenije in metodologijo zdravljenja.2
Pri zdravljenju shizofrenije obstaja terapevtski cilj, o katerem se manj razpravlja. Pri tem cilju ne gre le za zmanjševanje pogostosti psihotičnih epizod, pogosto pa zdravljenje tudi ni tako dobro usmerjeno vanj, kot je usmerjeno v pozitivne simptome: ta cilj je funkcioniranje .1
Z izboljšanjem posameznikove sposobnosti funkcioniranja se izboljša tudi njegova kakovost življenja, kar je na koncu prav tako dragoceno kot zdravljenje pozitivnih simptomov. Večmodalni pristop k zdravljenju običajno obsega psihofarmakologijo, psihosocialne posege ter pomoč pri nastanitvi in finančnem preživljanju.3
Ključnega pomena sta prilagoditev zdravljenja vsakemu posamezniku (slika 1). Spremljanje posameznika in njegovega kliničnega napredka ter upoštevanje sprememb pri programu zdravljenja pozitivno vpliva na sodelovanje pri jemanju zdravil, terapevtsko učinkovitost in neprekinjenost oskrbe.4
Na voljo je več intervencij, odvisno od primera in izraženosti motnje.
Akutne psihotične epizode
Pri akutni psihotični epizodi je najpomembneje zmanjšati izraženost in število pozitivnih simptomov. Ob sočasnem upoštevanju delovanja je prva izbira v teh primerih akutna farmakoterapija. Odločilnega pomena je izbrati zdravilo, zaradi katerega pacienti ne bodo preveč pomirjeni (sedirani) ali imeli hujših neželenih učinkov, kar so v smislu delovanja potencialno »jatrogeni« škodljivi dejavniki. Namesto z antipsihotiki je sedacijo varneje doseči z dajanjem najmanjšega še učinkovitega odmerka benzodiazepinov. Izbira močnega sedativnega antipsihotičnega zdravila na tej stopnji lahko kasneje ovira odvajanje.5
Kronične psihotične epizode
Pozitivni simptomi se pri vseh diagnozah zdravijo podobno, čeprav se uporabljajo različni odmerki, časovni razporedi in trajanje jemanja. Kadar pa akutni psihotični simptomi niso tako pogosti ali niso prisotni in v klinični sliki prevladujejo negativni in kognitivni simptomi, obstaja možnost drugih vrst intervencije. Kot prva izbira za zdravljenje blage do zmerne depresije in anksioznosti je priporočena kognitivno vedenjska terapija.6 V takih primerih sta zelo priporočena tudi zdrav življenjski slog in redna telesna vadba, saj se z njima izboljšajo spomin, večopravilnost in načrtovanje, spodbujata tudi popravljanje možganskih celic in podaljšata zmožnost koncentracije, s tem pa dokazano izboljšujeta delovanje možganov.7 Nazadnje sta finančna podpora in izpolnitev kariernih prizadevanj ključnega pomena za ohranitev remisije.
Čeprav potek takih intervencij ni vedno jasno opisan, vsak model intervencije vsebuje posamezen nabor namenov in ciljev ter program zdravljenja, pri vseh pa so ugotovili, da so učinkoviti pri izboljševanju različnih vidikov funkcioniranja oseb s shizofrenijo. Vendar pri uvedbi teh intervencij v vsakodnevno klinično prakso v skupnosti obstajajo težave, kot so nezadostni viri za ustrezno izvedbo in oceno izbrane intervencije, omejeno število oskrbovalcev ali nezadostno usposabljanje le-teh, ter nezadostno prepoznavanje in podpora pri obstoječih storitvah duševnega zdravja.8
Slika 1: Izboljšanje funkcioniranja pri shizofreniji
Zdravljenje negativnih simptomov je tudi ključni element, ki ga je treba upoštevati za izboljšanje delovanja (slika 1).3 Čeprav negativni simptomi prizadenejo do 26 % oz. 58 % bolnikov in ambulantnih bolnikov s shizofrenijo, se na trenutna zdravila ne odzivajo tako dobro kot pozitivni simptomi.9 Poleg tega je le pri nekaj antipsihotikih dokazano, da so učinkoviti pri negativnih simptomih.10 Iz tega razloga ostaja pomanjkanje učinkovitih načinov zdravljenja negativnih simptomov še vedno velika neizpolnjena potreba, zlasti ob upoštevanju pomena teh simptomov za izide bolniko.9 Zato je hitro prepoznavanje, razumevanje in obravnavanje negativnih simptomov ključnega pomena, saj lahko zgodnja intervencija pomembno vpliva na splošno delovanje, pozneje pa tudi na kakovost življenja.8
Poleg negativnih simptomov obstaja še en razred simptomov, za katere ni odobrenega ciljanega zdravljenja: kognitivni simptomi (slika 1). Ti so prav tako povezani s splošnih delovanjem in na ravni zdravstva ostajajo neizpolnjena potreba.11, 12 Kognitivna simptomatika vključuje slabo izvršilno delovanje, še posebej pri odločanju in razlaganju informacij, pomanjkanju koncentracije in slabšem delovnem spominu.13 Ti simptomi najverjetneje vplivajo na kakovost življenja in vsakodnevno delovanje bolnika. V zadnjih nekaj desetletjih so raziskave o kognitivnih simptomih znatno napredovale.
Kljub temu se sodobni cilji in režimi zdravljenja še vedno trudijo doseči znatne izboljšave pri tej skupini simptomov.
Uspešnih pilotnih preizkušanj, s katerimi so ciljali na kognitivne simptome, pri preizkušanjih večjega obsega niso uspešno ponovili. To kaže, da so obsežne raziskave te teme še vedno ključnega pomena.14
Glavni terapevtski cilj sodobnih režimov zdravljenja je izboljšati splošno delovanje, vseeno pa se največ kliničnih izboljšanj še vedno pojavlja pri obravnavi pozitivnih simptomov. Sodobne možnosti zdravljenja morajo biti usmerjene na negativne in kognitivne simptome, treba pa jih je tudi pogosto in dosledno pregledovati ter prilagajati potrebam in željam posameznika.15 Uspešen režim zdravljenja z antipsihotiki bi moral v idealnem primeru združiti zdravljenje simptomov vseh razredov, izboljšati delovanje v družbi in preprečiti nadaljnje kognitivne motnje. Najboljši dokaz za zelo uspešen načrt zdravljenja bi moralo biti opazno izboljšanje splošnega delovanja, ki bi vodilo v k izboljšani kakovosti življenja.16
Viri
- Bowie et al. Am. J. Psychiatry. 2006; 163 (3): 418–425
- Medalia and Richardson. Schizophr. Bull. 2005; 31 (4): 942–953
- Haller CS. F1000Prime Reports 2014;6:57
- NICE Psychosis and schizophrenia in adults: prevention and management 2014
- https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1839209/pdf/bmj-334-7595-cr-00686.pdf
- https://www.nasmhpd.org/sites/default/files/DH-CBTp_Fact_Sheet.pdf Cognitive Behavioral Therapy for Psychosis (CBTp): Fact Sheet, Hardy K, Stanford University Department of Psychiatry and Behavioral Health
- EPA Report(27th European Congress of Psychiatry) 2019
- Chien et al. Neuropsychiatric Disease and Treatment. 2013; 9: 1463–1481
- Chue P, Lalonde JK. Neuropsychiatr Dis Treat. 2014 May 8;10:777-89. doi: 10.2147/NDT.S43404. Review
- Krause, M., Zhu, Y., Huhn, M. et al. Eur Arch Psychiatry Clin Neurosci (2018) 268: 625
- Carbon M. CNS Spectr 2014;Suppl 1:38-52
- Buchanan RW. Schizophr Bull 2007;33: 1013–1022
- National Institute of Mental Health. Schizophrenia. 2009
- Goff DC. Pharmacol Biochem Behav 2011;99(2):245–253
- Carbon M, Correll CU. Dialogues Clin Neurosci. 2014 Dec;16(4):505-24. Review. PubMed PMID: 25733955; PubMed Central PMCID: PMC4336920.
- Sommi, 2017 (https://www.medscape.org/viewarticle/463775)
Pregled shizofrenije
Shizofrenijo je mogoče opredeliti kot hudo duševno motnjo, ki vpliva na vedenje, mišljenje in čustvovanje. Prve simptome je morda mogoče opaziti šele v najstniš
več…Študij in delo s shizofrenijo
Ljudje s shizofrenijo so pogosto sistemsko podzaposleni. Zaradi stigmatizacije, ki spremlja duševno zdravje, se lahko zgodi, da mnogi delodajalci in organi upra
več …
Da, strinjam se. 
Ne, preusmeri me na nastavitve. 
