Skladno s sodobnimi smernicami diagnoze ni moč postaviti pred prvim pojavom akutnih psihotičnih simptomov. Vendar pa je zaznavanje prodromalnih znakov lahko ključnega pomena za preprečevanje nadaljnjega razvoja ali zgodnjo intervencijo.

Če nekdo zazna prodromalne znake, lahko poskuša zmanjšati pomen znanih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na razvoj shizofrenije: stres, mestno okolje, emigracija, konoplja itn.

Shizofrenijo diagnosticirajo na podlagi simptomov. Čeprav je mogoče testirati določene biološke ali fizične značilnosti, se le-te običajno pri postavljanju diagnoze ne uporabljajo.¹
Zdravnik, ki se bo z vami ali vašim bližnjim pogovarjal o mogoči diagnozi shizofrenije, bo sledil enakim rutinskim korakom.
Z diagnostičnimi testi za shizofrenijo bo poskušal oceniti vpliv treh oblik simptomov na osebo s shizofrenijo.² Testi za določanje diagnoze in izključitev drugih bolezni lahko zajemajo:³

Mednarodno priznani priročnik za duševne motnje (krajše poimenovan priročnik DSM-5)⁴ vsebuje najsodobnejša merila za ugotavljanje shizofrenije in pri postavljanju diagnoze si bo zdravnik pomagal z njim.
V tem orodju je opisano veliko število simptomov in značilnosti, ki so pri shizofreniji pogosti. Vendar pa se pri osebi s shizofrenijo ne bodo pojavili vsi simptomi, ki so opisani v priročniku DSM-5.
Kombinacija simptomov in izkušenj bo pri vsakem posamezniku drugačna.⁵

Morebitne diferencialne diagnoze vključujejo bipolarno afektivno motnjo, možganske tumorje, Wilsonovo bolezen, hipertiroidizem in nalezljive bolezni, kot so gripa, lajmska bolezen in okužba z virusom HIV, zaradi katerih se posameznikovo duševno stanje lahko spremeni.⁶

Pomembno je omeniti tudi to, da potek shizofrenije ni linearen.
Ker je motnja lahko zelo različna, odvisno od posameznika, jo je običajno bolje opisati s tremi fazami, ki se pojavijo v življenju: prodromalna, akutna in stabilna faza.^7,8

Za uradno diagnozo shizofrenije smernice DSM-5 priporočajo prisotnost dveh ali več simptomov vsaj en mesec.⁴ Najpogostejši simptomi, imenovani pozitivni simptomi, so blodnje, zaznavne motnje, motnje gibanja in dezorganiziran govor ali vedenje.⁴ Druga pomembna kategorija simptomov so negativni simptomi, med katerimi so lahko, na primer, pomanjkanje čustev ali okrnjen govor.⁴ Prisotni so lahko tudi kognitivni simptomi, kar lahko pomeni težave pri sprejemanju premišljenih odločitev ter težave z odločanjem in razmišljanjem na organiziran način.⁹

Tako pozitivni kot negativni simptomi se lahko pojavijo v kateri koli fazi: pred psihotičnimi epizodami, med njimi in po njih.