Obiščite ta razdelek

Klinični potek bolezni

  • Klinični profil shizofrenije je različen, odvisen od posameznika in stopnje razvoja duševne motnje. Z natančno opredelitvijo faze duševne motnje je mogoče poiskati najboljše zdravljenje in pristop k obvladovanju.

V tem razdelku

Faze1-2

Ker se shizofrenija ne razvija po vnaprej določenem vzorcu, je njen potek najbolje opisati s fazami.
Obstajajo tri glavne faze – prodromalna, akutna in stabilna.1, 2
Izraz »prodromalno« se nanaša na obdobje pred prvo akutno epizodo. Prodromalna faza se nanaša na obdobje pred prvo epizodo psihoze in lahko traja od nekaj dni do 18 mesecev. V tej fazi lahko oseba s shizofrenijo izvaja nekatera nenavadna dejanja ali se nekoliko nenavadno vede, ima določene težave s spominom, koncentracijo ali komunikacijo ali pa se težko pridruži družbenim dejavnostim.2
Prodromalni fazi običajno sledi akutna. V tem času lahko ima oseba s shizofrenijo več pozitivnih simptomov, kot so prisluhi ali blodnje, zaradi česar je v veliki stiski. Akutna epizoda se običajno pozdravi s farmakološko in psihološko podporo, simptomi pa se bodo zmanjšali ali v večini primerov popolnoma izginili. Nekateri negativni simptomi so še lahko prisotni (na primer: zmanjšano zanimanje za vsakodnevne dejavnosti ali družabne dogodke). Ta faza lahko traja več let in jo imenujemo stabilna faza.2
Nekateri ljudje lahko vse življenje trpijo za akutno fazo – to je prav tako mogoče obvladovati z zdravili in psihološko podporo.

Primer časovnega napredovanja faz shizofrenije.Primer časovnega napredovanja faz shizofrenije.

Slika 1: Primer časovnega napredovanja faz shizofrenije. (Prirejeno po Lieberman in First, 2018.)


Vzorec1-2

Na podlagi faz se morda zdi, da je vzorec shizofrenije zelo predvidljiv – žal pa je potek bolezni precej edinstven, vzorci epizod in vrste simptomov pa so pri vsakem posamezniku lahko zelo različni. Pri nekaterih ljudeh so akutne epizode s pozitivnimi simptomi lahko zelo kratke, pri drugih pa lahko trajajo nekaj let. Pri nekaterih osebah jasnega prodromalnega obdobja sploh ni – diagnoza se postavi šele po prvi, nenadni akutni epizodi.2
Na spodnji sliki lahko vidite, na kakšen način se oseba s shizofrenijo uvršča v katerega koli od teh vzorcev bolezni. Pri enem od petih ljudi se simptomi po eni akutni epizodi ne bodo pojavili nikoli več v življenju. Pri štirih od petih pa se bo v prihodnje pojavljalo več akutnih epizod. To ne pomeni, da bodo vse prihodnje akutne epizode enako intenzivne, med njimi pa lahko preteče tudi precej časa.

Shepherd, M. The Natural History of Schizophrenia: A Five-Year Follow-up Study of Outcome and Prediction in a Representative Sample of SchizophrenicsShepherd, M. The Natural History of Schizophrenia: A Five-Year Follow-up Study of Outcome and Prediction in a Representative Sample of Schizophrenics

Slika 2: Shepherd, M. The Natural History of Schizophrenia: A Five-Year Follow-up Study of Outcome and Prediction in a Representative Sample of Schizophrenics, Psychological Medicine Monograph, supplement 15, 1989.

Viri

  1. AIPC Overview of Schizophrenia. https://www.aipc.net.au/articles/an-overview-of-schizophrenia/ [Accessed July 2019]
  2. CPA Schizophrenia: A journey to recovery. https://www.schizophrenia.ca/docs/RoadtoRecoveryschzhioph-web.pdf [Accessed July 2019]
  3. Lieberman and First. N Engl J Med. 2018;379:270-80
  4. Shepherd et al. Psychol Med Monogr Suppl. 1989;15:1-46
Share
Login to Unlock

Diagnosticiranje shizofrenije

Skladno s sodobnimi smernicami diagnoze ni moč postaviti pred prvim pojavom akutnih psihotičnih simptomov. Vendar pa je zaznavanje prodromalnih znakov lahko klj

več…
Login to Unlock

Življenje s shizofrenijo

Doživljanje shizofrenije je pri vsaki osebi, ki se z njo spopada, drugačno. Simptomi so lahko različno izraženi in različno hudi, najverjetneje pa bodo vplivali

več …
Showing 0 result(s).