Pogosta vprašanja

Shizofrenija vpliva na to, kako vaši možgani obdelujejo informacije, in lahko spremeni vaše počutje, razmišljanje in vedenje. Morda celo vidite ali slišite stvari, ki jih drugi ne. Sčasoma lahko izgubite motivacijo in se počutite izolirani od prijateljev in družine. Zaradi tega lahko shizofrenija prinese veliko izzivov tako za tiste s shizofrenijo kot njihove ljubljene osebe.

Naučiti se živeti s shizofrenijo vključuje tesno sodelovanje s svojim zdravstvenim osebjem, spoznavanje bolezni, njenega zdravljenja in kje poiskati podporo, ki jo morda potrebujete vi in vaši ljubljeni.

https://www.webmd.com/schizophrenia/living-with-schizophrenia-directory Accessed 7 March 2022.

Na srečo lahko napredek na področju zdravil in zdravljenja olajša življenje s shizofrenijo. S pravo podporo lahko nekdo s shizofrenijo živi polno in izpopolnjeno življenje, najde delo, ki mu daje smisel, in ima odnose, ki ga izpopolnjujejo, pri čemer je kakovost njegovega življenja podobna tisti, ki jo imajo ljudje brez shizofrenije.

Marder SR, Freedman R. Learning from people with schizophrenia. Schizophr Bull. 2014;40(6):1185-1186.
https://academic.oup.com/schizophreniabulletin/pages/first_person_accounts Accessed 7 March 2022.
Fagiolini A. Getting to remission: managing transition in care to improve outcome in schizophrenia. Advances in schizophrenia, Rim 2021.

Da bi vam pomagali pri učenju, kako živeti s shizofrenijo, lahko zdravstveni delavci sodelujejo z vami pri oblikovanju načrta zdravljenja, osredotočenega na osebo. Načrt izriše potek zdravljenja s splošnimi cilji omilitve ali zaustavitve simptomov, spodbujanja in vzdrževanja okrevanja ter zagotavljanja najboljših možnih življenjskih veščin in kakovosti življenja. Načrt zdravljenja je prilagojen vašim osebnim ciljem.

Keepers GA, Fochtmann LJ, Anzia JM, et al. The American Psychiatric Association Practice Guideline for the Treatment of Patients with Schizophrenia Am J Psychiatry. 2020;177(9):868-872.

Zdravljenje vključuje antipsihotična zdravila, ki jih je treba jemati tudi po izboljšanju simptomov. Glede na vaše stanje pa se lahko priporočijo tudi drugi posegi.

• Psihoedukacija
  Zagotavlja informacije in podporo, ki vam in vaši družini pomagajo bolje razumeti shizofrenijo in se soočiti z njo, ter vas uči reševati probleme in komunikacijskih veščin.
  
• Kognitivna rehabilitacijska terapija
  Usposabljanje veščin razmišljanja
  
• Kognitivno-vedenjska terapija
  Terapija s pogovorom, ki vam lahko pomaga pri soočanju s težavami skozi spremembo vašega načina razmišljanja in vedenja.

Programi vadbe

Telesna vadba ima izjemne koristi pri shizofreniji, vključno z izboljšavami kliničnih simptomov, delovanja, kakovosti življenja in simptomov depresije.

V vašem kraju so morda na voljo druge podporne storitve in omrežja, ki vam lahko prav tako pomagajo. Kliknite tukaj za več podrobnosti.

Keepers GA, Fochtmann LJ, Anzia JM, et al. The American Psychiatric Association Practice Guideline for the Treatment of Patients with Schizophrenia Am J Psychiatry. 2020;177(9):868-872.

Vita A, Barlati S, Ceraso A, et al. Effectiveness, Core Elements, and Moderators of Response of Cognitive Remediation for Schizophrenia: A Systematic Review and Meta-analysis of Randomized Clinical Trials. JAMA Psychiatry. 2021;78(8):848–858.

Girdler SJ, Confino JE, Woesner ME. Exercise as a Treatment for Schizophrenia: A Review. Psychopharmacol Bull. 2019 Feb 15;49(1):56-69.

Shizofrenija ostaja kronična bolezen, kar pomeni, da ljudje ne ozdravijo do te mere, da ne bi potrebovali psihiatričnih storitev oziroma nobenih zdravil.

Fagiolini A. Getting to remission: managing transition in care to improve outcome in schizophrenia. Advances in schizophrenia, Rome 2021.

Pri shizofreniji je okrevanje na splošno povezano z dolgotrajnim in pomembnim izboljšanjem ter primerno kakovostjo življenja. Vključuje sposobnost samostojnega delovanja (delo/šola, socialni odnosi, neodvisno življenje, oseba potrebuje malo ali nič podpore) in osebno mnenje, da se oseba s shizofrenijo počuti dobro. Preprosteje povedano, okrevanje pri shizofreniji pomeni živeti funkcionalno, smiselno življenje v skupnosti, podobno kot nekdo brez shizofrenije.  

Novick D, et al. Schizophr Res 2009 Mar;108(1-3):223-30. 

Correll CU, et al. Clin Ther 2011; 33(12): B16-39.

Fagiolini A. Getting to remission: managing transition in care to improve outcome in schizophrenia. Advances in schizophrenia, Rome 2021.

Z ustreznim zdravljenjem in podporo lahko ljudje s shizofrenijo ozdravijo in si tudi opomorejo. Sčasoma si večina ljudi opomore oziroma se jim stanje izboljša do te mere, da lahko delajo in živijo sami. Sposobnost interakcije z drugimi ljudmi (socialno delovanje) in redno jemanje antipsihotikov izboljšata možnosti za ozdravitev.

https://www.webmd.com/schizophrenia/schizophrenia-outlook. Accessed 7 March 2022.
Vita A, Barlati S. Recovery from schizophrenia: is it possible? Curr Opin Psychiatry. 2018 May;31(3):246-255.
https://library.neura.edu.au/schizophrenia/illness-course-and-outcomes/remission-and-recovery/
Carbon M and Correll CU. Dialogues Clin Neurosci 2014; 16: 505-524.
Novick D, et al. Schizophr Res 2009 Mar;108(1-3):223-30

Shizofrenija ne prizadene samo ljudi s to motnjo, temveč tudi njihove družine. Negotovost glede diagnoze, zdravljenja in prihodnosti lahko sproži veliko tesnobe in stresa v družini. Vse to pa povečuje njihovo breme.

Caqueo-Urízar A, Rus-Calafell M, Urzúa A, Escudero J, Gutiérrez-Maldonado J. The role of family therapy in the management of schizophrenia: challenges and solutions. Neuropsychiatr Dis Treat. 2015 Jan 14;11: 145-51.

Odvisno od tega, kje živite, lahko službe za duševno zdravje nudijo podporo družinam ljudi s shizofrenijo, zato vam svetujemo, da, če je le mogoče, izkoristite priložnost in se z njimi pogovorite o oceni vaših potreb ter razpravljate o svojih prednostih in pogledih in razvijate lastni načrt osebne nege za zadovoljitev lastnih potrebe.

https://www.nice.org.uk/guidance/cq178/chapter/1-Recommendations#support-for-carers

Družine lahko sodelujejo kot partnerji pri oskrbi. Spodbuja se »trikotnik oskrbe« med osebo s shizofrenijo, njenimi svojci in zdravstvenim osebjem.

Burbach FR. BJPsych Advances 2018; 24: 225-234. doi: 10.1192/bja.2017.32

Družinske intervencije, imenovane tudi družinski psihoedukacijski programi, so bile razvite kot sodelovalni pristop k izmenjavi informacij in zagotavljanju usposabljanja v veščinah obvladovanja, komuniciranja in reševanja težav, tako da lahko družina bolje podpira okrevanje svojega sorodnika.

Tudi če menite, da vaša družina ne potrebuje oziroma ne želi dolgotrajnih intervencij, kot so tiste, ki jih ponuja družinska psihoedukacija, so lahko za vas koristne kratke edukacijske intervencije s poudarkom na izmenjavi informacij o bolezni, zgodnjih opozorilnih znakih in preprečevanju ponovitve bolezni ter praktičnih virih in podpori..

Harvey C. Family psychoeducation for people living with schizophrenia and their families. B J Psych Advances 2018; 24 (1): 9-19. doi:10.1192/bja.2017.4

Za ljudi s shizofrenijo lahko družinska psihoedukacija zmanjša tveganje za ponovitev bolezni in jim pomaga dosledno jemati predpisana zdravila. Poleg tega lahko razbremeni družinsko življenje in zmanjša napeto ter prepreči ponovno hospitalizacijo.

Pharoah F, Mari J, Rathbone J, Wong W. Family intervention for schizophrenia. Cochrane Database Syst Rev. 2010;(12):CD000088. Published 2010 Dec 8. doi:10.1002/14651858.CD000088.pub2

Družinska psihoedukacija je imela velike pozitivne učinke na obremenjenost in psihično stisko svojcev, odnos med svojci in osebo s shizofrenijo ter na samo delovanje družine.

Harvey C. Family psychoeducation for people living with schizophrenia and their families. B J Psych Advances 2018; 24 (1): 9-19. doi:10.1192/bja.2017.4

Programi družinske psihoedukacije tudi zmanjšujejo stigmo, povezano z duševno boleznijo. Stigma je najzahtevnejša skrbstvena odgovornost v družinah ljudi z duševnimi boleznimi. Ne preseneča torej, da je dokazano, da stigma na osebe s shizofrenijo vpliva negativno.

Vaghee S, et al. Effects of Psychoeducation on Stigma in Family Caregivers of Patients with Schizophrenia: A Clinical Trial. Evidence Based Care Journal 2015; 5 (16): 63-76.

Morgan AJ, et al. Interventions to reduce stigma towards people with severe mental illness: Systematic review and meta-analysis. Journal of Psychiatric Research. 2018; 103: 120-33.

Pomembno je imeti v mislih, da lahko shizofrenija zmanjša zmožnost posameznika, da razume ali prepozna svoje stanje. To pomanjkanje vpogleda ni posledica zanikanja, obrambe ali trme, temveč je simptom samega stanja in je lahko razlog, zakaj oseba zavrača zdravila ali se ne odloči za zdravljenje.

https://www.treatmentadvocacycenter.org/key-issues/anosognosia

Zato je zelo priporočljivo, da se izogibate prepiru z osebo, ki nima vpogleda, saj lahko nenehno soočenje in zanikanje vedno vodita v izogibanje.

Načela LEAP so lahko učinkovito orodje za pridobitev zaupanja osebe, ki nima vpogleda. LEAP je angleški akronim in pomeni poslušajte, sočustvujte, strinjajte se in bodite partner (Listen, Empathize, Agree, and Partner). Bistvo tega pristopa je reflektivno poslušanje: če želite, da bo sogovornik vaše stališče jemal resno, mora slednji čutiti, da ste resno upoštevali njegovo stališče. Sorodno načelo se imenuje OPS (ali angleško »trije A-ji«): Opravičite (apologize) se za razhajanje v mnenjih, priznajte (acknowledge) obstoj različnih pogledov in se strinjajte (agree), da se ne strinjate.

https://psychiatryonline.org/doi/10.1176/appi.ajp-rj.2016.110306

Negativni simptomi se nanašajo na zmanjšanje ali odsotnost običajnih vedenj, kar je povezano z motivacijo in zanimanjem ali verbalnim in čustvenim izražanjem, ki je običajno opaženo pri shizofreniji. Ti simptomi se lahko pojavijo zgodaj, vztrajajo, se stopnjujejo in so prisotni med hudimi epizodami.

Correll CU, Schooler NR. Negative Symptoms in Schizophrenia: A Review and Clinical Guide for Recognition, Assessment, and Treatment. Neuropsychiatr Dis Treat. 2020 Feb 21;16:519-534.

Correll, C. The Prevalence of Negative Symptoms in Schizophrenia and Their Impact on Patient Functioning and Course of Illness. The Journal of Clinical Psychiatry. 74(2):e04, 2013.

Čeprav teh simptomov ne boste zlahka prepoznali sami, povejte svojemu zdravniku ali zdravstvenemu osebju o vseh negativnih simptomih, ki ste jih morda opazili, in skupaj jih lahko izboljšate s pristopi, ki so pravi za vas.

Splošne intervencije, ki so osredotočene na zdrav življenjski slog in lahko pomagajo, vključujejo vadbo, boljši spanec, izboljšano prehrano, opustitev kajenja, ustrezen vnos alkohola in družbeno udejstvovanje. Usposabljanje socialnih veščin, kognitivna rehabilitacijska terapija in kognitivno-vedenjska terapija imajo prav tako pozitiven učinek.

Druge bolezni, ki lahko prispevajo k negativnim simptomom, je treba zdraviti. Morda bo potrebna prilagoditev ali zamenjava zdravil za pomoč pri zdravljenju negativnih simptomov ali izboljšanju drugih simptomov in stranskih učinkov, ki lahko poslabšajo simptome.

Na splošno je pomembno, da skrbite zase, se družite in ste čim več časa zunaj.

Correll CU, Schooler NR. Negative Symptoms in Schizophrenia: A Review and Clinical Guide for Recognition, Assessment, and Treatment. Neuropsychiatr Dis Treat. 2020 Feb 21;16:519-534.

Antipsihotičnih zdravil ne smete nehati jemati, ne da bi se o tem pogovorili s svojim zdravnikom ali zdravstvenim osebjem. Obstaja pa več razlogov, zakaj se vaš zdravnik lahko odloči za zamenjavo antipsihotičnega zdravila:

• Nekateri vaši simptomi se niso izboljšali kljub neprekinjenemu jemanju predpisanih antipsihotičnih zdravil.
• Vaše antipsihotično zdravilo ima nesprejemljive stranske učinke, ki se s časom niso izboljšali.
• Doživeli ste ponovitev bolezni z resnimi pozitivnimi simptomi, kot so blodnje ali halucinacije, kljub neprekinjenemu jemanju predpisanega antipsihotičnega zdravila.

Različna antipsihotična zdravila imajo različne učinke (in različne stranske učinke). Kaj se zgodi, je odvisno od razloga za zamenjavo, katero antipsihotično zdravilo ste zamenjali in s katerim antipsihotičnim zdravilom ste ga zamenjali.

Če ste stabilni in želite zdravilo zamenjati, da bi izboljšali pozitivne simptome, kot so blodnje ali halucinacije, oziroma negativne simptome, kot so apatija, težave pri govorjenju ali umik iz socialnih situacij in odnosov, vam bo zdravnik zamenjal antipsihotik z drugim, ki bolje nadzoruje te simptome. Če ste stabilni in želite zdravilo zamenjati zaradi neželenih učinkov, bo vaš zdravnik upošteval smernice in zamenjal vaše antipsihotično zdravilo z drugim, za katerega je manj verjetno, da bo povzročilo te neželene učinke.

V obeh primerih je treba zamenjavo opraviti počasi v obdobju tednov ali več ter s prehodnim obdobjem, kjer se odmerek antipsihotika, s katerega prehajate, postopoma zmanjšuje, da se izognete poslabšanju stanja, medtem ko se odmerek antipsihotikov, na katere prehajate, postopoma povečuje. (V tem obdobju boste morda morali začasno jemati tudi druga zdravila.)

Če želite zdravilo zamenjati, ker se vam kljub neprekinjenemu jemanju antipsihotikov ponavljajo resni pozitivni simptomi, vam bo zdravnik morda antipsihotik zamenjal hitreje.

Ne glede na scenarij je pomembno, da natančno upoštevate navodila za zamenjavo, da se izognete neželenim učinkom ali poslabšanju svojega stanja, vaš zdravnik ali zdravstveni tim pa bo spremljal vaš napredek.

Fagiolini A. Roundtable discussion. Advances in schizophrenia, Rome 2021.

Ljudje s shizofrenijo imajo pogosto negativne simptome, kot sta socialni umik (izolacija) in apatija, ki so bolj izraziti kot pozitivni simptomi, kot so halucinacije in blodnje, in jih je mogoče zamenjati s simptomi depresije. Poleg tega imajo ljudje s kronično shizofrenijo pogosto ne le negativne simptome, temveč tudi depresijo. (Približno 25 odstotkov ljudi z diagnozo shizofrenije izpolnjuje merila za depresijo.) Tako shizofrenija kot depresija sta posebej povezani z anticipatorno anhedonijo (zmanjšano pričakovanje prihodnjega užitka).

Jarratt-Barnham I, et al. The influence of negative and affective symptoms on anhedonia self-report in schizophrenia. Comprehensive Psychiatry 2020; 98:152-165.

Treen D, et al. Influence of secondary sources in the brief negative symptom scale. Schizophr Res 2019; 204:452.

Siris SG. Depression in schizophrenia: perspective in the era of “atypical” antipsychotic agents. American Journal of Psychiatry 2000; 157: 1379-1389.

Barch DM, et al. Mechanisms underlying motivational deficits in psychopathology: similarities and differences in depression and schizophrenia. Curr Top Behav Neurosci 2016; 27: 411-449.

Raziskave kažejo, da so bili za depresijo bolj značilni slabo razpoloženje, pesimizem in samomorilnost (resne misli o odvzemu lastnega življenja, samomorilni načrti in poskusi samomora). Medtem ko so bili alogija (nagnjenost k zelo malo govorjenju), ohlapni afekt (težave pri izražanju čustev) in socialni umik (izolacija samega sebe) bolj značilni za negativne simptome shizofrenije.

Krynicki CR, et al. Acta Psychiatr Scand 2018 137(5): 380-390.

Povedano preprosteje, ljudje z depresijo se počutijo depresivno in občutijo krivdo ter občutek ničvrednosti, medtem ko so ljudje z negativnimi simptomi shizofrenije bolj brezbrižni oziroma indiferentni in morda nimajo teh skrbi.

Correll CU. The meaning of patient functioning in the evaluation and treatment of patients with schizophrenia. Advances in schizophrenia, Rome 2021.

Natančnega vzroka za shizofrenijo niso našli. Vendar naj bi genetika predstavljala do 80 odstotkov tveganja za razvoj bolezni. Pri enojajčnih dvojčkih je 48-odstotna verjetnost, da oba razvijeta shizofrenijo, če ima eden od dvojčkov to bolezen, pri dvojajčnih dvojčkih je 17-odstotna, pri otrocih staršev s shizofrenijo 13-odstotna, pri bratih in sestrah pa je verjetnost za razvoj bolezni 9-odstotna.

McGue M, Gottesman II. The genetic epidemiology of schizophrenia and the design of linkage studies. European Archives of Psychiatry and Clinical Neuroscience. 1991;240(3):174-81.

Identificiranih je bilo veliko genov, ki lahko prispevajo k tveganju za razvoj shizofrenije, vendar se je pokazalo, da vsi predstavljajo le majhno do zmerno tveganje za napredovanje bolezni.

Umeda-Yano S, Hashimoto R, Yamamori H, Weickert CS, Yasuda Y, Ohi K, Takeda M. Expression analysis of the genes identified in GWAS of the postmortem brain tissues from patients with schizophrenia. Neuroscience Letters. 2014;568:12-6.

Poleg tega so specifične genetske razlike močno povezane s shizofrenijo. Te lahko prispevajo k težavam med razvojem možganov in poznejšim duševnim delovanjem. Vendar pa predstavljajo le majhno število primerov shizofrenije.

Rapoport JL, Giedd JN, Gogtay N. Neurodevelopmental model of schizophrenia: update 2012. Molecular Psychiatry. 2012;17(12):1228-38.

McGue M, Gottesman II. The genetic epidemiology of schizophrenia and the design of linkage studies. European Archives of Psychiatry and Clinical Neuroscience. 1991;240(3):174-81.

Duševna bolezen ali zdravila lahko včasih vplivajo na vožnjo ljudi. Nekateri vozniki bodo morda morali biti še posebej previdni ali pa se bodo med vožnjo začeli počutiti slabo.

Pristojnim organom morate povedati, da imate shizofrenijo, oni pa se odločijo, ali lahko obdržite vozniško dovoljenje. Predpisi se lahko razlikujejo od države do države, vendar boste morda morali opraviti zdravniški pregled, vozniški izpit ali pa bo moral vaš zdravnik potrditi, da ste sposobni za vožnjo.

Če vozite in pristojnim organom niste povedali o svojem stanju ali če vam zdravnik svetuje, da ne vozite, to lahko vpliva na vaše zavarovalno kritje.

Glavni razlogi za povečanje telesne teže pri ljudeh s shizofrenijo so sedeči način življenja, nezdrave prehranjevalne navade, genska zasnova in zdravljenje z antipsihotiki. Ocenjuje se, da je skoraj polovica ljudi s shizofrenijo debelih. Že od prve epizode shizofrenije je bilo ugotovljeno, da je približno ena četrtina ljudi s shizofrenijo, tako zdravljenih kot nezdravljenih, debelih.

Dayabandara M, Hanwella R, Ratnatunga S, Seneviratne S, Suraweera C, de Silva VA. Antipsychotic-associated weight gain: management strategies and impact on treatment adherence. Neuropsychiatr Dis Treat. 2017 Aug 22;13:2231-2241.

Čeprav so nekatera antipsihotična zdravila pogosteje povezana s povečanjem telesne teže kot druga, lahko mnoga od njih povzročijo znatno povečanje telesne teže.

V prvih nekaj tednih po začetku jemanja antipsihotičnih zdravil pride do hitrega povečanja telesne teže. Hitrost pridobivanja telesne teže se nato postopoma zmanjšuje in v nekaj mesecih umiri. Mehanizmi za povečanje telesne teže, povezani z antipsihotičnimi zdravili, niso popolnoma znani, vendar lahko spremenijo nadzor apetita in presnovo energije na številne različne načine.

Amore M, Aguglia A. Riv Psichiatr 2019; 54 (Suppl 6): S7-S10.

Dayabandara M, Hanwella R, Ratnatunga S, Seneviratne S, Suraweera C, de Silva VA. Antipsychotic-associated weight gain: management strategies and impact on treatment adherence. Neuropsychiatr Dis Treat. 2017 Aug 22;13:2231-2241.

Povečanje telesne teže in debelost vodita do poslabšanja kakovosti življenja, neustrezne opustitve jemanja antipsihotikov, povečanih kardiovaskularnih težav in celo smrti, zato je skrb glede teže upravičena.

Načini za preprečevanje in zdravljenje povečanja telesne teže vključujejo prehod na drugo antipsihotično zdravilo, ki ima manjše tveganje za povečanje telesne teže, spremembo življenjskega sloga in programov vadbe ali jemanje zdravil za hujšanje. Učinkoviti so tudi prehransko svetovanje ter kognitivni in vedenjski pristopi. O vseh teh možnostih se lahko pogovorite s svojim zdravnikom ali zdravstvenim osebjem. In ne pozabite, da nikoli ne smete prenehati jemati antipsihotičnih zdravil, ne da bi se o tem pogovorili s svojim zdravnikom ali zdravstvenim osebjem.

Dayabandara M, Hanwella R, Ratnatunga S, Seneviratne S, Suraweera C, de Silva VA. Antipsychotic-associated weight gain: management strategies and impact on treatment adherence. Neuropsychiatr Dis Treat. 2017 Aug 22;13:2231-2241.

Občutki apatije, pomanjkanja energije in pomanjkanje želje po aktivnosti zaradi zmanjšane motivacije so povezani z negativnimi simptomi, ki so pogosto glavna značilnost shizofrenije. Anksioznost in vznemirjenost sta prav tako pogosti pri shizofreniji. In to lahko povzroči občutke nelagodja in nemira. (Lahko imate tudi samo notranji občutek nemira, ne da bi se dejansko več premikali.)

https://www.ahdbonline.com/articles/2007-the-spectrum-of-agitation-associated-with-schizophrenia-and-bipolar-disorder

Kognitivno-vedenjska terapija je dala pozitivne rezultate pri zdravljenju apatije in negativnih simptomov.

https://www.nami.org/About-NAMI/NAMI-News/2013/Treating-Apathy-in-Schizophrenia

Ljudje, ki jemljejo antipsihotike, pogosto navajajo letargijo, težave z razmišljanjem, zmanjšano intenzivnost čustev ter zmanjšano motivacijo z različnimi fizičnimi učinki.

Thompson J et al. Experiences of taking neuroleptic medication and impacts on symptoms, sense of self and agency: a systematic review and thematic synthesis of qualitative data. Soc Psychiatry Psychiatr Epidemiol 2020; 55: 151-164. https://doi.org/10.1007/s00127-019-01819-2.

Nemirnost je razmeroma pogosta tudi pri ljudeh, ki jemljejo antipsihotike. Možni vzroki vključujejo vznemirjenost, tesnobo in motnjo gibanja, imenovano akatizija, zaradi katere je težko sedeti pri miru.

Bratti IM, Kane JM, Marder SR. Chronic Restlessness With Antipsychotics 2007; 164 (11): 1648-1654. https://doi.org/10.1176/appi.ajp.2007.07071150

Če doživljate te ali druge morebitne neželene učinke antipsihotikov, je pomembno, da se o njih pogovorite s svojim zdravnikom ali zdravstvenim osebjem in se skupaj odločite, kako naprej.