Obiščite ta razdelek
Strokovna javnost
Strokovna javnost

Javno

Shizofrenija pri študiju in delu

Ljudje s shizofrenijo so pogosto sistemsko podzaposleni. Zaradi stigmatizacije, ki spremlja duševno zdravje, se lahko zgodi, da mnogi delodajalci in organi upravljanja ne razumejo bolezni in primernosti oseb s to boleznijo za zaposlitev. Vključili smo nekaj bistvenih predlogov za delodajalce, družine, zdravstvene strokovnjake in ustanove, s katerimi bi lahko izboljšali neskladja pri zaposlovanju oseb s shizofrenijo.

Ljudje z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, vključno s shizofrenijo, zaradi stigmatizacije, predsodkov in diskriminacije doživljajo ovire pri delu.1 Kljub temu da je javnost v splošnem postala bolj ozaveščena glede duševnega zdravja, pri shizofreniji še vedno obstaja stigmatizacija. Nekateri verjamejo, da so ljudje s shizofrenijo verjetno nasilni, da ne morejo obdržati redne zaposlitve in/ali da se njihovo vedenje lahko nenadoma in nepričakovano spremeni.2

Shizofrenija se običajno pojavi med 18. in 35. letom, ravno v času, ko se večina izobražuje ali začenja poklicno pot.3 Postavitev diagnoze shizofrenije se posamezniku zdi zastrašujoče in lahko ovira njegove načrte, saj se morda nikoli ne bo izobrazil ali usposobil tako, da bi bil uspešen. Zato shizofrenija velja za duševno moltnjo, ki ključno vpliva na posameznikove priložnosti pri izobraževanju in zaposlitvi. Pri tistih, ki so že zaposleni, lahko bolezenski simptomi, neželeni učinki zdravljenja in ponovitev vplivajo na to, ali bodo obdržali zaposlitev.4

V več študijah so ugotovili, da je pri shizofreničnih bolnikih, ki imajo plačano zaposlitev, funkcionalna remisija več kot petkrat verjetnejša kot pri tistih, ki so nezaposleni ali za delo niso plačani.5, 6 Kljub ponavljanju, da obstaja potreba po usposabljanju na delovnem mestu, namestitvi in podpornih storitvah, je stopnja nezaposlenosti pri tej skupini med najvišjimi stopnjami nezaposlenosti pri vseh poklicno prikrajšanih skupinah.7 Stopnje konkurenčnega zaposlovanja v primerjavi s splošno populacijo so pri shizofreniji nizke, pri čemer večina ocen v Združenih državah Amerike in Evropi kaže, da dela manj kot 20 % ljudi s shizofrenijo.8 Raziskave med osebami s shizofrenijo kažejo nezadovoljstvo z nizkimi stopnjami zaposlitve, pri čemer 55 %−70 % anketiranih izraža zanimanje za delo.9

Pri tej populaciji so stroški nezaposlenosti visoki, ne le v finančnem smislu, ampak tudi zato, ker ne dobi družbeno priznane vloge in je prikrajšana za klinične koristi, kot sta boljša samopodoba in lastna učinkovitost.10 Poleg tega, obeti za delo omogočajo, da se vsaj pri nekaterih posameznikih v skupnosti plačujejo manjše invalidnine ali pa te sploh niso potrebne.11


Na zaposlitev ljudi s shizofrenijo in odziv na poklicno rehabilitacijo lahko vpliva več dejavnikov.12

Kognitivne motnje: Pri shizofreniji so kognitivne motnje pogosto prisotne in niso pomembne le klinično, ampak tudi v smislu delovanja, kar je razvidno na številnih področjih, kot so koncentracija, spomin, izvršilno delovanje in hitrost obdelave informacij.12 Veljajo za najtežavnejši dejavnik glede dela, saj se skoznje osvetljujejo težave z medosebnimi odnosi ter težave z izvršilnim delovanjem ali kognitivno prizadetostjo, še posebej z obdelavo in učenjem novih nalog.13

Motnje, ki jih povzroča zloraba snovi: Pri shizofreniji sta zelo razširjeni zloraba snovi in odvisnost, povezani pa sta s slabšim potekom duševne motnje, kar vključuje več ponovitev in hospitalizacij, slabše psihosocialno delovanje in več težav, povezanih z zakonodajo, zdravjem in bivališčem.14

Telesna bolezen: Ljudje s shizofrenijo so dovzetnejši za telesne bolezni, kot so presnovni učinki, ki se pojavijo kot neželeni učinki antipsihotičnih zdravil, ali prevzemanje nezdravega življenjskega sloga, izraženega v vedenjih, kot so visoka pogostnost kajenja, nedejavnost in slaba prehrana.15

Pri tistih, ki lahko delajo, je več koristi zaposlitve, na primer finančna neodvisnost, družbeni stiki in večje samospoštovanje.16 Delo je eden glavnih načinov, s katerim se ljudje povezujejo z družbo, v kateri živijo, omogoča pa tudi družbene stike in priložnost za nova prijateljstva. Ker je osebam s shizofrenijo pri delu zaupana odgovornost, se čutijo tudi bolj cenjene in imajo občutek, da ima njihovo življenje smisel. Ljudje, ki imajo psihozo, se na lestvicah, s katerimi v študijah ocenjujejo življenjski smisel, uvrščajo zelo nizko, zaradi česar lahko zlorabljajo psihoaktivne snovi in/ali poskušajo storiti samomor.17

Ker so stopnje zaposlitve med ljudmi s shizofrenijo precej nizke, so prizadevanja usmerjena v to, da se nezaposleni preusmerijo v delo, in ne v podporo tistim, ki se že izobražujejo ali so zaposleni.7 Pravočasnejše intervencije naj bi mladim s shizofrenijo, ki se še izobražujejo, omogočile prehajanje v svet dela, pri tistih, ki prejmejo diagnozo med zaposlitvijo, pa naj bi izboljšale možnosti za to, da jo obdržijo.5,18

Poleg tega je veliko ljudi s shizofrenijo zelo motiviranih za delo, pričakovanja o zaposlitvi pa so med deležniki zelo različna. Veliko ljudi ima nizka pričakovanja glede prilagoditve posameznikov s shizofrenijo na dolgoročno, konkurenčno zaposlitev, pogosto pa tega rezultata sploh ne vidijo kot dosegljivega. Stigmatizacija v očeh drugih se pogosto prelevi v stigmatizacijo v lastnih očeh, kar vpliva na lastno začetno motivacijo.6

Kljub znatnim oviram na poti do zaposlitve, s katerimi se sooča mnogo ljudi z diagnozo shizofrenije, so poti do zaposlitve, okrevanja in vključevanja jasne. Rešitve so v rokah mnogih deležnikov in zanje bi si moralo prizadevati več sektorjev, naštetih v nadaljevanju.6

Delodajalci: Zagotoviti bi morali, da so zadostno poučeni in so se pripravljeni odzvati, če bi zaposleni razkril, da ima shizofrenijo ali drugo hudo duševno motnjo. Poleg tega bi morali v organizacijski kulturi spodbujati razkritja in poskrbeti za prilagoditve, s katerimi bi izpolnili potrebe ljudi s shizofrenijo.

Družina in skrbniki: Pri ljudeh z duševnimi motnjami, kot je shizofrenija, lahko posameznikova podporna mreža pomeni ključno razliko pri izidu. Naloga ljudi v teh mrežah naj bo podpora bolnikovim prizadevanjem in ciljem ter iskanje dostopa do storitev, ki zagotavljajo podporo ljudem s shizofrenijo in njihovim družinam, kot jih zagotavljajo organizacije za zagovorništvo bolnikov, dobrodelne organizacije in organi za podporo zaposlovanju.

Zdravstveni strokovnjaki: Bolnike bi morali čim prej povprašati o njihovih preteklih zaposlitvah in poklicnih težnjah ter predlagati storitev za vzajemno podporo. Pri odločitvah glede zdravljenja je treba upoštevati zaposlitev. Strokovnjakom za zaposlitev naj svetujejo o poteh, ki vodijo nazaj k zaposlitvi, in spodbujajo klinične intervencije. Podpirajo naj tudi samoobvladovanje in vrnitev na delo ter ponudijo priložnosti za to, da se ljudje z duševnimi motnjami opolnomočijo, tako da s svojimi izkušnjami pomagajo drugim.

Vlada: Oblikovalci politik bi morali razviti regionalni, nacionalni ali širše uporabni načrt za zvišanje stopnje zaposlenosti ljudi s hudimi duševnimi motnjami. Nujno je, da vsaka nacionalna vlada ustanovi delovno skupino multidisciplinarnih strokovnjakov, tako z oddelka za zdravje in socialno varstvo kot z oddelka za delo in pokojnine pri ustreznih ministrstvih, s ciljem povečati stopnjo zaposlenosti na 25 % v desetih letih.19

V splošnem shizofrenija vsakega posameznika prizadene drugače. Dejavniki, povezani z boleznijo, kot so nastop in vrsta simptomov, čas diagnoze in sočasna obolevnost, družbeni dejavniki in razpoložljive podporne mreže, so pri vsakem primeru drugačni. Ker niti dva posameznika s shizofrenijo nista enaka, je razvoj strategije za podporo zaposlovanju, ki bi učinkovala za vse, pravi izziv.4

Potreben je vključujoč trg dela, na katerem so vključujoča delovna mesta, podpirata pa ga zdravstveni in socialni sistem, katerih prednostni cilj je kakovostno delo kot klinični izid.

Viri

  1. Boardman et al. Br J Psychiatry. 2003; 182:467-8.
  2. Farkas. World Psychiatry. 2007;6:4–10.
  3. Cheng et al. Psychological Medicine. 2011;41:949–958.
  4. https://councilfordisabledchildren.org.uk/sites/default/files/uploads/documents/import/working_with_schizophrenia.pdf
  5. Mueser et al. Schizophr Bull. 2001;27:281–296.
  6. Marwaha and Johnson. Soc Psychiatry Psychiatr Epidemiol. 2004; 39(5):337-49.
  7. Rosenheck et al. Am J Psychiatry. 2006;163:411–417.
  8. Salkever et al. Psychiatr Serv. 2007;58:315–324.
  9. Holley et al. Psychiatr Serv. 1998; 49:513–517.
  10. Bond et al. J Consult Clin Psychol. 2001;69:489–501.
  11. Bell et al. Schizophr Bull. 1996;22:51–67. 
  12. Mc Gurk et al. Schizophr Bull. 2009; 35(2): 319–335.
  13. https://councilfordisabledchildren.org.uk/sites/default/files/uploads/documents/import/working_with_schizophrenia.pdf
  14. Drake and Brunette. Recent Dev Alcohol. 1998; 14():285-99.
  15. Meyer et al. Schizophr Res. 2008 Apr; 101(1-3):273-86.
  16. Pharoah et al. Cochrane Database Syst Rev. 2010; (12): CD000088.
  17. Warner R,. The Env of Schizophr, 2000 ; P71.
  18. Schulze et al. Social Science & Medicine. 2003; 56(2): 299-312.
  19. Centre for Mental Health, Department of Health, Mind, NHS Confederation Mental Health Network, Rethink Mental Illness, & Turning Point. 2012.
Share
Login to Unlock

Zdravstveni nasveti za ljudi s shiz…

Pri shizofreniji je zdrav življenjski slog ključnega pomena. V tem razdelku boste našli uporabne predloge in nasvete za izboljšanje prehrane, navad in medosebni

več…
Login to Unlock

Shizofrenija: kako pomagati?

Da bi razumeli faze, simptome in tisto, kar oseba preživlja, se je o shizofreniji pomembno poučiti. O shizofreniji je veliko napačnih informacij, zato si vzemit

več …
You are now leaving the site and will be re-directed to an external website.
Accept
Cancel
Showing 0 result(s).