RESNICA: V času življenja shizofrenija prizadene enega od 100 ljudi in nikakor ne velja za redko.¹ Običajno se prvič pojavi pri mladih od 15. do 30. leta starosti,² vendar lahko prizadene vsakogar – obstaja možnost, da srečate nekoga, ki živi s shizofrenijo, le da tega ne veste.

RESNICA: Znanstveniki so izvedli mnogo študij o genetskih vzrokih shizofrenije in v splošnem se strinjajo, da so geni le del odgovora. Drži, da študije dvojčkov, na primer, kažejo, da nekateri geni povečujejo tveganje za razvoj shizofrenije.¹ Zlasti pri enojajčnih dvojčkih, ki imajo popolnoma enake gene, so s študijami dokazali, da ima drugi dvojček 50-odstotno možnost za razvoj shizofrenije, če ima shizofrenijo tudi njegov enojajčni dvojček.¹ Vendar pa obstaja veliko ljudi, ki živijo s shizofrenijo, a v družinski anamnezi te bolezni ni; velja pa tudi obratno.² Po drugi strani so s študijami ugotovili, da imajo enako pomembno vlogo pri razvoju shizofrenije kot geni tudi biološki dejavniki, kot je očetova starost, in okoljski dejavniki, kot so stresni življenjski dogodki.³

RESNICA: Shizofrenija je kompleksna duševna motnja z mnogo različnimi simptomi. Vsak posameznik jo doživlja drugače in simptomi so pri vsakem različni.⁴ Poleg tega se vzorec shizofrenije lahko s časom spreminja, zato se doživljanje enega posameznika, ki trpi za njo, v katerem koli danem trenutku lahko popolnoma razlikuje od drugega, ki z boleznijo, na primer, živi že dlje časa. Ne pozabite, da vse osebe s shizofrenijo ne doživljajo enakih simptomov. Če menite, da se je pri vas pojavila kombinacija simptomov, ki so morda povezani s shizofrenijo, ali če poznate koga s tako kombinacijo, se posvetujte s strokovnjakom.

RESNICA: Grški prevod besede shizofrenija pomeni dobesedno »razcepljen um«, vendar ni bil mišljen za uporabo v tem kontekstu, ne glede na to, na kaj namigujejo filmi in popularna kultura. Namesto tega se nanaša na specifični simptom zaznavnih motenj, pri katerem lahko osebe s shizofrenijo doživljajo »odcepitev« od resničnosti. V resnici je diagnoza pri ljudeh z »razcepljenimi osebnostmi« popolnoma drugačna. Imenuje se disociativna motnja identitete in jo pogosto zamenjujejo s shizofrenijo.⁵ Poučite se, da boste poznali razliko.

RESNICA: V filmih so vedno prikazana pretirana vedenja, ki so seveda bolj dramatična in pritegnejo pozornost. A gre za stereotip. Zaznavne motnje veljajo za pozitivne simptome shizofrenije, pri osebah s shizofrenijo pa se pojavljajo tudi negativni simptomi, ki se nanašajo na okrnitev določenih vrst vsakodnevnega funkcioniranja. Negativni simptomi so pogostejši, so pa veliko manj dramatični, kot bi lahko mislili glede na določene stereotipe, ki jih širijo mediji. Pravzaprav so v eni od študij poročali, da je imelo 70 % likov s shizofrenijo v 41 filmih, ki so jih predvajali med letoma 1990 in 2010, bizarne blodnje.⁶ To je napačna predstavitev porazdelitve simptomov in stereotip, ki spodbuja zavajanja in negativen odnos do shizofrenije. Poučite se, da se izognete pastem.

RESNICA: Morda drži, da se nekateri ljudje s shizofrenijo vedejo nasilno, vendar pa so takšna nasilna vedenja pogostejša pri ljudeh, ki zlorabljajo psihoaktivne snovi.⁷ Vendar pa so nasilna vedenja in drugi simptomi shizofrenije s pravim zdravljenjem in podpornimi skupinami za bolnike običajno dobro obvladani. To pomeni, da po navadi ni potrebe po institucionalizaciji in ljudje, ki živijo s shizofrenijo, se pogosto brez težav vključijo v družbo.

RESNICA: Večina ljudi s shizofrenijo jemlje antipsihotična zdravila za pomoč pri simptomih, udeležuje pa se tudi psiholoških ali pogovornih terapij.8 Ta kombinacija je učinkovitejša od posameznega načina zdravljenja, enako pomembno pa je, da zdravljenje poteka neprekinjeno.8 Čeprav shizofrenija velja za kronično duševno motnjo z zelo spremenljivimi simptomi, je mogoče z ustrezno zgodnjo medicinsko podporo in oskrbo večini ljudem s shizofrenijo pomagati pri tem, da živijo dolgo, stabilno in polno.